 |
Gartlc
Forum o vzgoji, negi, razpoznavanju in izmenjavi rastlin, sodelovanju z naravo ter druženju ljubiteljev vrtnarjenja
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
figula
Pridružen/-a: 23.06. 2014, 21:26
Prispevkov: 3112
Kraj: MS
|
 Objavljeno: 16 Jan 2015 22:23 Naslov sporočila: |
 |
|
Daj nas prosim obveščaj o napredku.
Jaz sem čisto v semena "padla"  , upam, da jih ta vikend naročim. Pregledujem priporočena kaljenja določenih vrst - mejdun - ene je treba 20 min namakati v koncentrirani žvepleni kislini  !
Sem že na primeru hitreje kaljivih ugotovila, da ga malo biksam  in se resneje lotevam opravila in študiram različne pristope . Je zanimivo kaj vse je treba čarat, da nekatere zbudiš za hitrejše kaljenje: dimljenje z mimiko požara, namakanje v žvepleni, piljenje, brušenje, zmrzovanje, segrevanje .....  na vse načine jih je treba mučit  |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
metuljc
Pridružen/-a: 01.06. 2013, 13:30
Prispevkov: 9547
Kraj: Rimske Toplice, okoli 240 mnm
|
| Objavljeno: 16 Jan 2015 22:40 Naslov sporočila: |
|
|
| figula je napisal/a: | | Je zanimivo kaj vse je treba čarat, da nekatere zbudiš za hitrejše kaljenje: dimljenje z mimiko požara, namakanje v žvepleni, piljenje, brušenje, zmrzovanje, segrevanje ..... na vse načine jih je treba mučit |
Ja, le kako v naravi potem vse to zraste? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
figula
Pridružen/-a: 23.06. 2014, 21:26
Prispevkov: 3112
Kraj: MS
|
| Objavljeno: 16 Jan 2015 22:55 Naslov sporočila: |
|
|
dlje traja 
vse to so "prijemi" za neučakane ljudi |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 16.06. 2013, 18:31
Prispevkov: 1999
Kraj: Vitanje
|
| Objavljeno: 16 Jan 2015 23:28 Naslov sporočila: |
|
|
| Za grmovne in drevesne metuljnice mi je do sedaj vedno dobro ratalo tako, da sem jih prelil z vročo vodo in potem en dan namakal, potem pa v zemljo z njimi. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 16.06. 2013, 18:31
Prispevkov: 1999
Kraj: Vitanje
|
| Objavljeno: 16 Jan 2015 23:30 Naslov sporočila: |
|
|
Tukaj je dober pregled tretiranja semen pred sejanjem, za kar dosti rastlin - http://www.agroforestry.co.uk/seedorders.html
Najprej razloži različna tretiranja, potem je legenda potem pa seznam rastlin, ki pa je tudi levo pod abecednim seznamom.
Na seznamu je vse od trajnic, dvoletnic, grmov, dreves.
Semena tukaj naročil in že dobil, komaj čakam, da sejem.
Je pa direktor tega trusta Martin Crawford. 
Nazadnje urejal/a zuf 16 Jan 2015 23:34; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
figula
Pridružen/-a: 23.06. 2014, 21:26
Prispevkov: 3112
Kraj: MS
|
| Objavljeno: 16 Jan 2015 23:31 Naslov sporočila: |
|
|
V enih navodilih sem prebrala, da večina semen umre pri 81 stopinjah in da je zato dobro imeti 71 stopinj vročo vodo za namakanje.
Zgolj info .
(of, fino, bom še to stran preštudirala, jaz je nisem našla, hvala) |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
lpmami
Pridružen/-a: 17.07. 2013, 22:16
Prispevkov: 8333
Kraj: Povlje (nad Trstenikom) 620 mnm
|
| Objavljeno: 16 Jan 2015 23:50 Naslov sporočila: |
|
|
| metuljc je napisal/a: | | figula je napisal/a: | | Je zanimivo kaj vse je treba čarat, da nekatere zbudiš za hitrejše kaljenje: dimljenje z mimiko požara, ..... |
Ja, le kako v naravi potem vse to zraste? |
Nekatere rastline po požaru v naravi šele kalijo, medtem ko so druge uničene
_________________
Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
metuljc
Pridružen/-a: 01.06. 2013, 13:30
Prispevkov: 9547
Kraj: Rimske Toplice, okoli 240 mnm
|
| Objavljeno: 17 Jan 2015 08:39 Naslov sporočila: |
|
|
| lpmami, seveda, nekatere celo morajo (semena mislim) preživeti požar. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
figula
Pridružen/-a: 23.06. 2014, 21:26
Prispevkov: 3112
Kraj: MS
|
| Objavljeno: 27 Jan 2015 20:36 Naslov sporočila: |
|
|
zuf, jaz spet firbcam kako kaj semena Si že dal kaj kalit?
Sama sem danes dobila prvo pošiljko. Jih čakam še nekaj, malo so se mi možgani skisali in sem namesto paradižnikov naročala drevesa in grmovje
Ko pridejo še preostala in skrivno orožje (Gibberellin), se bo tudi pri meni začelo dogajati  |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30
Prispevkov: 19309
Kraj: Medvode-okolica 420 m nv
|
| Objavljeno: 28 Jan 2015 18:45 Naslov sporočila: |
|
|
| Debato u uporabi hormonov pri vzgoji rastlin sem osamosvojila - našli jo boste tule. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 16.06. 2013, 18:31
Prispevkov: 1999
Kraj: Vitanje
|
| Objavljeno: 28 Jan 2015 18:56 Naslov sporočila: |
|
|
Hvala muha!
figula, od stvari, ki sem jih naročil, še nisem nič sejal.
Je pa na stratifikaciji asimina, kivi, pa nakaljeni mandlji so v lončkih na toplem.
Mandlje sem nabral 14 dni nazaj na primorskem, so ležali po tleh, še vedno v dobrem stanju in za jest - nekaj sem jih pojedel, večino pa posejal.
| juglans je napisal/a: | | @zuf, imaš kakšne praktične izkušnje (lahko posredno) kako se obnese jelša pri obrezovanju na štor. Bi si eno vsadil na moj "wanna be" gozdni sadni vrt v nastajanju in bi jo želel zadržati v nižjih gabaritih. |
Jelša se odlično obnese pri obrezovanju na štor - gozdarji temu pravijo panjevsko gospodarjenje.
Jelša se lepo obraste in na tak način lahko dolga leta gospodariš z njo.
V prekmurju sem videl cel gozd jelš, ki je nekoč bil panjevsko gospodarjen. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 16.06. 2013, 18:31
Prispevkov: 1999
Kraj: Vitanje
|
| Objavljeno: 28 Jan 2015 19:03 Naslov sporočila: |
|
|
Samo zate juglans!
Zgoraj je omenjeno panjevsko gospodarjenje, kot ena od koristi v gozdnem vrtu. Najbrž poznate, morda je samo izraz neznan. Včasih so tako gospodarili s celotnimi gozdovi, zdaj ne več. No, v gozdnem vrtu ima takšno gospodarjenje na posameznih rastlinah veliko koristi. Najbolj znan vam je najbrž prizor v pokrajini, ko se visoko podobno gospodarjenje uporablja na vrbah. Panjevsko gospodarjenje je nizko pri tleh, visoko pa označujejo kot rez na glavo, obglavljanje. Grdo se sliši.
- kurjava
- drogovi, koli ipd.
- rastlinske opore (lipa in kivi npr.)
- užitni drevesni listi na dosegu roke
- biomasa kot zastirka za "gradnjo" zemlje
- drugo...
panjevec leske za pridobitev kolov za nastajajočo naravno teraso na strmi brežini, več sonca za ostale sadne rastline - gozdni vrt blizu Brezovice
  
---
 vir: WikiPedia - Coppicing
---
Rastline za 5 letni cikel panjevskega gospodarjenja za kurjavo
Alnus glutinosa - NAVADNA JELŠA (ena izmed redkih jelš, ki je dobra za panjevsko gospodarjenje, fiksator dušika)
Castanea sativa - KOSTANJ - (odličen tudi za količenje ograj, po gospodarjenju ne rodi dobro nekaj let)
Corylus avellana - LESKA - (panjevsko gospodarjenje pride v poštev, če bera lešnikov ni prioriteta)
Fraxinus excelsior - JESEN - (panjevec vsako 3-5 leto! Jesenove korenine so zelo tekmovalne in potrebujejo veliko hranil, če je panjevec so pod kontrolo (močno obrezano drevje izgubi približno enako količino korenin))
Robinia pseudoacacia - Robinija - (hitro rastoča, dober gost les, odlična kurjava, količevje, gradbeni material, fiksator dušika, kot panjevec požene koreninske izrastke, v Sloveniji opredeljena kot invazivka)
Tilia spp. - LIPA - (kot panjevec ostaja nizka za lažjo bero listov - odlični užitni listi kot solata)
Rastline za 5 letni cikel panjevskega gospodarjenja v živi meji (veterna zaščita ipd.)
Alnus glutinosa - NAVADNA JELŠA (ena izmed redkih jelš, ki je dobra za panjevsko gospodarjenje, fiksator dušika, gojenje gob)
Betula pendula - NAVADNA BREZA (kurjava, gojenje gob)
Betula pubescens - PUHASTA BREZA (kurjava, gojenje gob)
Castanea sativa - KOSTANJ - (kurjava, odličen tudi za količenje ograj, po gospodarjenju ne rodi dobro nekaj let)
Fraxinus excelsior - JESEN - (panjevec vsako 3-5 leto! Jesenove korenine so zelo tekmovalne in potrebujejo veliko hranil, če je panjevec so pod kontrolo (močno obrezano drevje izgubi približno enako količino korenin))
Populus hybrids - TOPOL - (kurjava, gojenje gob)
Populus canadensis- KANADSKI TOPOL - (kurjava, gojenje gob)
Populus nigra - ČRNI TOPOL - (kurjava, gojenje gob)
Salix spp. - VRBE - (kurjava, gojenje gob, pletenje)
---
Če bi radi izvedeli več o gospodarjenju z gozdovi na takšen način - Panjevski gozdovi na Češminski planini - diplomska naloga |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 16.06. 2013, 18:31
Prispevkov: 1999
Kraj: Vitanje
|
| Objavljeno: 28 Jan 2015 19:07 Naslov sporočila: |
|
|
Trta v gozdnem vrtu
| bojan66 je napisal/a: | Pozdravljeni, imam idejo, ki je povzročila problem širših razsežnosti.;)..mogoče celo konflikt s tradicijo, ali naravo?
Želel bi v svojem travniško gozdnem vrtu posadit par odpornih vinskih trt, zanima me simbioza z drugimi rastlinami...opazujem kako v neposredni bližini mojega vrta na nekultiviranem območju rase divja trta in se dobro znajde med grmovnicami in drevesi; iskreno rečeno ..pred par deset leti je bil to vinograd...ker ne nameravam špricati in gnojiti je še večje vprašanje...
...dobrodošli kakršnikoli komentarji, izkušnje na to temo..lpb |
| mfranc je napisal/a: | Nobenih bio-vinogradnikov ? 
Po mojem je najbolje da kar probaš in opazuješ, kaj se bo dogajalo. Iz mojih nevinogradniških izkušenj:
- pazil bi da v bližini ni rastlin z globokimi koreninami, ki bi konkurirale trti
- da ni v neposredni bližini visokih rastlin ki bi trti odžirale sonce
- ostalo, obrezovanje, vzgojna oblika, gnojenje, pa po lastni odločitvi, kako divji vinograd si si zamislil....
Verjetno bi bilo pametno tla mulčiti s rastlinami za te namene; kot zaščita tal in organsko gnojenje - s košnjo ali brez nje.
http://fk.uni-mb.si/fkbv/files/ekolosko-kmetijstvo/2009-4-eko-aktualno/5-Harm-SLO.pdf
LP |
| bojan66 je napisal/a: | MFranc hvala..prav tak način nasvetov rabim...
Zamislil sem si po svoji trenutni logiki neke vrste sadni vrt travnik gozd(vinograd), ne znam definirat z eno besedo..torej iščem simbiozo med rastlinami. Pri trti se mi je malo ustavilo, ker imam malo preveč tradicionalnih izhodišč (včasih smo imeli vinograd-monokultura-drugi kriteriji). ...npr.odsvetovano mi je bilo sadit v jeseni, ker trto napadejo voluharji...seveda je odločitev padla na osnovi razumevanja dogajanja v zemlji preko zime, ko se sam substrat oplemeniti z tistimi snovmi, ki jih rastlina rabi-seveda če jo posadimo spomladi ni časa za vse te priprave na rast...
Sam sem izkopal jame 50x50x50 za posamezne sadike na mestih kjer je največ sonca, seveda v neposredni bližini rasejo sadna drevesa, jagovičevje, kostanj, leska, javor, slive, višnje, češnje, jabolka, hruške, vse vrste jagodičevja in seveda tud vrtnine. Jame sem napolnil z mešanico humusa, hrastovke in obstoječe prsti..preko pa sem položil listje da se trta ne vidi ..cca 10cm na debelo. zdaj čakam pomlad , da vidim kako in kaj. Lokacija jam je negeometrijska, tudi ne gradijo trte neko cono v sadovnjaku..ampak so na prisojnih mestih glede na lokalni teren. lpb |
| mfranc je napisal/a: | http://rastline.mojforum.si/rastline-about3261.html&highlight=gozdni+vrt
Si tule kaj pogledal? pa še ostale članke na forumu, na temo permakultura...
Sam nisem preveč doma v temi gozdni vrt, kratek pogled na spletu in vidim da pa so sploh podatki za trto zelo redki .
Mogoče bi k trti pasalo še kakšno ne preveč košato drevo, za oporo?
Nekaj o sadnem gozdnem vrtu piše tudi Sepp Holzer, vendar tudi nič o trti. Ima pa nekaj "fint" pri sajenju, med drugim nič ne gnoji, ampak naredi predpripravo s kultiviranjem terena, z že znanimi rastlinami za zeleno gnojenje. In sadja čisto nič ne obrezuje.
Proti voluharjem se bori tako, da jim ponudi boljšo hrano od sadik 
LP |
| muha je napisal/a: | | mfranc je napisal/a: |
Mogoče bi k trti pasalo še kakšno ne preveč košato drevo, za oporo?
|
Doma smo imeli izabelo posajeno ob čebeljnjaku, pa nam je ušla še na bližnji oreh. Rasla je tudi na tistem delu dobro, rodila pa precej manj, kot ona druga veja, ki si je za dom izbrala streho čebelnjaka.
Sama sem predlani eno spustila na slivo. Zgodba je bila podobna: zelenega dela obilo, grozdi pa redki.
Sosed jo jo ima speljano po ogrodju, ki je pritrjeno na debla dveh divjih češenj in ene smreke. Drevesa stalno obrezuje, da imajo majhno krošnjo in golo deblo do višine dobrih 3 metrov. Trta lepo in obilno rodi. |
| metuljc je napisal/a: | | Vinska trta zahteva toploto IN svetlobo, zato ni pričakovati, da bi dobro rodila v krošnjah dreves, kjer je prevelika konkurenca za svetlobo. Pa tudi, kako boš pa obiral grozdje zgoraj na vrhu krošenj? |
| bojan66 je napisal/a: | res je...takšne izkušnje, ki si jih pridobivamo postajajo vedno bolj zanimive, na nas pa je da jih sploh opazimo...trenutno dam celo prednost načinu, ki rastlino naredi živahno, polno energije, pred tem koliko pridelka bo dala....opazujem, kako se trta v neposredni bližini prebija skozi trnovit črni trn, lesko, robidovjem in ostala grmičevja- res je da je na robu, kjer je direktno sonce bolj polna, kot znotraj, sprašujem pa se, zakaj si je potem omislila takšno listje, ki ji ščiti grozde pred soncem...po drugi strani rase v gostem nasadu divjih rastlin, tudi to je iz stališča stroke nerazumljivo, no moram povedati , da je govora o kvintonu, ki je ostal na zapuščenem travniku...mogoče gostota rastlin tudi omogoča specifično mikroklimo, ki je kdaj pa kdaj tudi ugodnejša za rastne razmere, ne vem še...
Pa še ena moja izkušnja: letos sem naključno posadil en paradižnik v neposredno bližino drena (na jugozahodno stran), kar v travniško težko zemljo, ki je pri meni. Kljub suši (nikoli ga nisem zalil), je dobesedno divjal z eno vejo v samo osrčje drena, drugo pa je razvil normalno, ker sem jo privezal na kol. razmerje dolžine je bilo najmanj 1:3; glede plodov, nisem opazil razlike-enaka gostota, le zunanja krajša veja je bila prej zrela in seveda tudi prej suha... |
| mfranc je napisal/a: | Muha, Metuljc, se strinjam da je trta zelo sonceljuba in je "morda" pridelek manjši, ampak v naravi verjetno trta sama najde pot k soncu ?, oziroma ji je verjetno potrebno pomagati s kakšnim rastlinjem, s katerim bo uspevala v simbiozi...
V gozdnem vrtu so prioritete malo drugačne, na prvem mestu sigurno ni kilaža.
Je pa izgleda trta v gozdnem vrtu še redek gost, nekaj podatkov (kot ponavadi ), se dobi na spletu v angleščini.
http://www.permies.com/t/12131/plants/vines-food-forest
LP |
| metuljc je napisal/a: | Hm, mfranc, poznam primere take "divje trte", s katero se je ukvarjal znanec, raste pa "avtohtono" po skalnih pečevjih, pa ne bi o tem, kako visoko v krošnje dreves zleze. Bi morala biti kar ptiča, da bi jo dosegla.
Saj nimam nič proti, če kdo tako giji trto, samo, da ne bo razočaran nad pridelkom, ker najbrž o kilaži sploh ne bo govora.
(nekako ostajam znotraj tega, kar mi pravi to, kar sem pač študirala in še prakticiram). |
| muha je napisal/a: | Še eno opažanje:
V moji bližini sem gledala zapuščeno parcelo, nad katero je rasla negovana trta. Tja dol na tisto parcelo je letel od zgornjega soseda ves plevel z vrta ( ) pa tudi peclji njegovega grozdja. Iz odvrženih gnilih jagod je očitno vzklilo kar nekaj sejančkov in po par letih je bila cela spodnja parcela (enih 400 m2) dobesedno prekrita s samoraslo trto, tudi grmovja se skoraj ni več videlo ven. Polna grozdja, ki pa je bilo kiselkasto in trpko.
Zaključek in moja predvidevanja: divje se lahko kosa z divjino, gojeno pa malo teže. |
| bojan66 je napisal/a: | Muha, vsekakor..se sprašujem, ali ta težnja pomeni vračanje k divjemu...kaj pa vem..še vedno je človek tisti, ki zaneti reakcijo, določi kam bo kaj posadil...bistvo je pa dala Metuljc; tako ko rastline oplemenitijo njihovo poslanstvo , ko jim dovolimo živet v njihovi simbiozi z okolico, tako je tudi pri nas ljudeh, ko bomo radovedni ob izmenjavah lastnih izkušenj , bomo razvijali svojo evolucijo dalje....;)
Kaj pa mislite glede obrezovanja? , negovanja, ...nasadil sem namreč cepljenke, torej o divji trti ne morem govoriti, seveda pa tudi nimam namena obrezovat po kriteriju vinogradništva. Če imam prav, je prva leta potrebno vzpostavit razmere za čim bujnejše korenine, kar pomeni trganje cvetov, mogoče še kako drugače...ker rabi tudi med drugim kalij/kostna moka/-ga mogoče daje tudi kaka rastlina? |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 16.06. 2013, 18:31
Prispevkov: 1999
Kraj: Vitanje
|
| Objavljeno: 28 Jan 2015 19:13 Naslov sporočila: |
|
|
| Citiram: | | Želel bi v svojem travniško gozdnem vrtu posadit par odpornih vinskih trt, zanima me simbioza z drugimi rastlinami. |
Ziher ni v simbiozi s travo. To boš moral v neposredni bližini in tudi nasploh "izločiti". Veliko lahko narediš pri sajenju, tako, da rušo obrneš s travo navzdol, po sajenju pa dobro zastreš, tu je veliko koristi, ena je ta, da se morebitna nova rast trave veliko lažje izpuli.
Kasneje posadiš bolj koristne rastline zate in za trto, ki zavzamejo prostor, tako da trava ne raste več (jagode, gabez, bršljanasta grenkuljica ipd.)
Poleg tega zagotovo ni v simbiozi z rastlinami, ki bi ji metale senco, so že drugi povedali. Višja drevesa in grme lahko imaš na severni strani, poleg tega pa paziš ,da krošnja višjih dreves ne zasenči visokega poletnega sonca, četudi so drevesa na severni strani trte.
Za simbiozo z grmi in drevesi boš moral poskrbeti z obrezovanjem, sicer imaš lahko izzive glede pobiranja pridelkov.
Trta lahko zamori grme in drevesa, tudi na to je treba biti pozoren.
V gozdnem vrtu lahko gojiš mnogo rastlin, ki zadovoljijo potrebe po gnojilih. To je glavna lastnost gozdnega vrta, gnojila prihajajo preko rastlin na licu mesta. Recimo jelša je ena takih. Izboljšuje zemljo, dovaja dušik v tla, lahko je del habitata, kot rastoče drevo, lahko pa jo panjevsko negujemo, kar pomeni, da jo vsakih nekaj let porežemo pri tleh. Porezano uporabimo za biomaso, kasneje pa zraste nazaj. Lesna biomasa je v gozdnem vrt pomembna, saj doprinese k dominaciji gliv v zemlji. Nasprotno, je recimo gabez zelnata rastlina, še en prvak kar se tiče biomase. Lahko ga parkrat na leto porežeš, raste lahko v neposredni bližini sadnih dreves. In še malo morje drugih zelnatih in lesnatih rastlin je "gnojenje".
---
Martin Crawford piše v svoji knjigi o vzgoji kivija in trte na rastlinskih oporah in sicer jelši in lipi. Ideje so podane iz njegovih izkušenj, gozdni vrt neguje že 15 let, knjiga ni teoretična, ampak so podane že preizkušene zadeve.
trta in jelša - vzgoja trte v spodnjih vejah posebej za to obrezovane italijanske jelše (Alnus cordata).
kivi in lipa - posadimo lipo, lipa zrste v štirih do šestih letih, lipa se poreže na višini oči, na vsako stran posadimo žesnko in moško rastlino kivija, na zunanjih straneh drevesne krošnje (lipa požene nazaj) se razrašča kivi, tam tudi rodi, ko je potrebno zadevo zmanjšati se obreže drevo in s tem tudi kivi.
---
Pri sebi preikzušam dve možnosti. Ena je neobrezovana trta, ki jo vodim po gozdnem vrtu po sončnih predelih, druga možnost pa obrezovana na neki živi rastlinski opori. Za prvo možnost sem trto posadil v predel gozdnega vrta, kjer bo tudi dolgoročno pronicalo veliko sonca in jo bom speljeval na višini telesa v ostale sončne predele, s pomočjo lesenih opor. Za drugo možnost pa imam v habitatu vrbo, ki jo vsako leto porežem, tako ostaja nizka, idealna za oporo trti. Na pomlad bom posadil trto poleg nje. Poleg tega z obrezovanjem vsako leto dobim veje za pletenje ipd. Hkrati bom obrezoval tudi trto. Sonca je več kot dovolj, trta ima bujno rast, vrba ozke liste, s tem ni problema, če pa je preveč sence pa se lahko veje vrbe skozi sezono rečijo, če je potrebno.
---
Rimljani so trto vzgajali na brestih, ki so jih obrezovali. Brest je nudil oporo, hkrati pa tudi senco. Tako sem slišal. Bog ne daj, da daješ trti dodatno senco v Slovenskih Konjicah. Kot si rekel, je že sama poskrbela za to. Tudi v divjini raste na obrobjih in se skuša vedno prebiti proti soncu.
Trta je bujna in nima problemov z vzenjanjem po drevesih 30m visoko. Velika možnost je, da trta zamori drevo. Janez Božič je opazil v svojem gozdnem vrtu, da trta hruški že orng nagaja. No, seveda pa se gre tudi za obiranje plodov, ki jih visoko gori obirajo samo ptiči. Sedaj se igra z negovanjem in obrezovanjem spodnjih vej drevesa, da tam vzgoji eno od glavnih vej trte za svoje potrebe, poleg tega pa pusti tudi vejo trte, ki se vzpenja, kjer so sadeži na voljo ptičem.
---
Gozdni vrt je tudi pridelava hrane, zato je obiranje in pridelek važen! Namen je, da poleg pridelka poskrbimo še za ostale pomembne stvari, ter, da nimamo toliko v glavi pridelek na posamezno rastlino, ampak na pridelek v celotnem habitatu glede na vloženo energijo. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
juglans
Pridružen/-a: 01.07. 2013, 15:19
Prispevkov: 3400
Kraj: Ribiška vas, ob Savi
|
| Objavljeno: 28 Jan 2015 22:54 Naslov sporočila: |
|
|
Super zapis okoli trte zuf. Ravno pričenjam s prvimi koraki užitnega gozdnega vrta in se podobno, kot bojan66 soočam z omejitvami tradicionalnega pristopa do vzgoje rastlin. Zdi se mi sicer, da se počasi mehčam, a okoli trte bo težka. Zato izraz "gozdni" pomanjšan.
In zadnji odstavek je sploh dobra podlaga za umirjanje novodobnega duha.
Hvala za jelšo, ja vzgoja na panj. Se spomnim, sem že bral. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
 |
Gartlc Seznam forumov
-> Sadje
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 Naslednja
|
Časovni pas GMT + 2 uri, srednjeevropski - poletni čas
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 Naslednja
|
| Stran 5 od 8 |
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
