 |
Gartlc
Forum o vzgoji, negi, razpoznavanju in izmenjavi rastlin, sodelovanju z naravo ter druženju ljubiteljev vrtnarjenja
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
muha
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30
Prispevkov: 18558
Kraj: Medvode-okolica 420 m nv
|
 Objavljeno: 12 Dec 2016 08:09 Naslov sporočila: Asimina - sejanje in presajanje |
 |
|
Kopirano iz pogovorov v temi o asimini
lovor: 2. Dec. 2016
Svojo Sunflower, ki je leto in pol kar dobro ( 3 leta ima skupaj) uspevala na polsenčnem balkonu v velikem loncu, sem preselil na del vrta, ki gre v umetno narejen hribček. Dol na ravnino je nisem dajal, ker se mi zdi, da je podtalnica previsoka in ob deževjih preveč zastaja voda. Nekaj sence od češnje bo imela. Zna biti na hribu občasno presuho za njo. A vi precej zalivate asimine, če je suša, posebej dokler so mlade?
Predvsem pa sprašujem, če sem kiksnil, ker sem jo posadil brez mreže za voluharja. Nekaj mi pravi, da voluharji korenin asimine ne jedo. Kaj pa, če se ti glasovi motijo? Naj jo izkopljem in se enkrat posadim skupaj z mrežo?
<hr>
AndrejK: 3. Dec. 2016
lovor, naslednje leto ti proporočam, da jo zalivaš zelo pogosto, vsak drugi dan, kadar ni dežja. Glede na to, da je na hribčku, preveč zalita ne bo nikdar.
Voluhar pusti asimine na miru. Pa tudi miši in zajec, tako da sajenje v mrežo ni potrebno.
LP, Andrej
<hr>
Igy: 5. Dec. 2016
Voluhar korenin asimine ne mara.
Presajanje je za asimino na stalnem mestu problematično; redko ga preživi.
<hr>
mravlja: 6. Dec. 2016
... letos presajena (izlončena v oktobru, novembru, decembru) bi še šla, spomladi pa... ?
<hr>
lovor: 7. Dec. 2016
| Igy je napisal/a: | Voluhar korenin asimine ne mara.
Presajanje je za asimino na stalnem mestu problematično; redko ga preživi. |
Če si jo imel v loncu eno leto, kjer je dobro uspevala in jo naslednjo jesen presadiš na predvideno stalno mesto v vrtu, naj bi torej imela malo šans, da preživi  
<hr>
Optimist: 7. Dec. 2016
Presajanje že na stalno mesto posajejene asimine je škodljivo. (Gola korenina itd)
<hr>
Igy: 7. Dec. 2016
lovor, če si jo imel v loncu, to ni na stalnem mestu. OK?
<hr>
lovor: 10. Dec. 2016
Heh, lahko bi jo pustil v loncu in bi potem to bi bilo stalno mesto, kajne. Dokler bi zdržala. Oprosti, ampak tvoj stavek, na katerega sem zadnjič postavil vprašanje, je nejasno sestavljen. ( S stalnega mesta nekaj ni mogoče presajat, ker potem po definiciji ni stalno; kvečjemu lahko presadiš na stalno mesto; ne na stalnem mestu.)
<hr>
crtj: 10. Dec. 2016
| lovor je napisal/a: | | Igy je napisal/a: | Voluhar korenin asimine ne mara.
Presajanje je za asimino na stalnem mestu problematično; redko ga preživi. |
Če si jo imel v loncu eno leto, kjer je dobro uspevala in jo naslednjo jesen presadiš na predvideno stalno mesto v vrtu, naj bi torej imela malo šans, da preživi |
Ne, gre za to, da globoko požene centralno korenino (če je v zemlji in jo ima kam pognati) in je grozno nesrečna, če ostane brez nje.
Kako globoko? Tile dve sta prav mladi, pa glej to:
https://permies.com/t/45418/hard-transplant-pawpaw-tree-insane
<hr>
juglans: 10. Dec. 2016
Naj pripodam razmišljanje in opazke pri podobno okarakterizirani rastlini z glavno korenino - hrastom.
Pred tem pa še. Menim, da so bile ti dve asimini izkopani na kakšnem peščenem, oz. prodnatem področju, in še to je moralo biti tudi v globini dokaj rahlo, nekompaktno področje.
Pred časom sem opazoval odstranjevanje večjega hrastovega štora. Drevo je imelo cca 3/4 m premera in pričakoval sem malce konkretnejše sopihanje večjega rovokopača. No, ampak izkopan je bil brez kakšnih večjih pretresov, razen tega, da je bil koreninski sistem košat in neroden. Predvsem me je zanimalo kako bo zgledala situacija z glavno korenino, ki pa je ni bilo v takšni obliki, kot sem jo pričakoval. Na globini 70 morda 80 cm je koreninski sistem zaključil z vertikalno rastjo in v tem območju se je nato razpredal le v horizontali. Pa je bila zemlja brez kakršnega koli kamenja. Globoka zemlja bi rekli, v resnici pa področje s kompaktno glineno podlago.
Zaključek. Če zemlja ne omogoča razrast korenine, se le te ne razvijajo v tisto smer, pač pa drugam. Po navadi je to v vrhnjem sloju, recimo do 3/4 metra globoko. Upam si ugibati, da tudi večina naših asimin ne naredi niti podobne situacije pod zemljo, kot jo impozantno prikazuje zgornja slika. Seveda pa to ne pomeni, da drevo nima tendence rasti glavne korenine, le da se to malce prilagodi obstoječim razmeram.
Tako, malo razmišljam. Sicer pa vse predhodno povedano drži.
Lovor je spraševal o prestavitvi iz lonca na stalno mesto in to po mojem nebi smelo biti kakorkoli problematično, ... razen, če se ne poglobim v nekatera skrita dejstva.
Z namenom čimbolj jasne slike jih bi nekoliko v pretiravanju opisal na sledeč način.
Drevo z zelo specifičnim koreninskim sistemom in za posode precej neprimernim, torej slabo razvejanimi koreninami, se v posodi dolgoročno ne more dobro obnesti. (OK, pri tebi se je, a kljub vsemu ...) Posledično mu slabi vitalnost in s tem življenska moč. To se predvsem opaža v ekscesnih situacijah, ki jih potem težje premaguje, poleg tega pa so korenine zavite v bloku, ki ga je določala posoda. In to zadnje je sploh največkrat determinantno za slabši uspeh v prihodnjosti.
Zaradi zmanjšane vitalnosti in potencialnih sprememb z neugodnimi razmerami se prav lahko zgodi, da rastlina ne zmore dovolj hitro pognati nove rasti korenin izven prvotne koreninske grude, zato pa bolj ali manj očitno vegetira brez vidnejšega napredovanja. Ponavadi si to razlagamo kot nekakšno "šok" situacijo zaradi spremembe, ki da rastlina potrebuje čas, v resnici pa je "šok" situacija zaradi izčrpanosti in nezmožnosti prebitja kritične točke z največjo napako ki jo izberemo v pomoč. Čakamo, da si rastlina opomore. Konkretno takšna rastlina ni zmožna pognati močnejših in mladih korenin v svežo zemljo, čeprav je ta dobro pognojena in samo mlade korenine omogočajo dober ter obilen sprejem vode s hranili. Na prvi pogled se to zdi nemogoče, a se v praksi pogosto dogaja v primerih presajanja starejših rastlin iz posod na prosto, vzporedna težava pa je tudi izsušenost koreninske grude v zemlji. Zaradi skoncentriranih korenin se gruda hitro izsuši, mi pa tega ne opazimo, ker je le ta zasuta v zemlji.
V takšnem stanju je najpametnejša pomoč rastlini redno zalivanje s hkratnim dognojevanjem, da rastlino dobesedno poforsiramo k bujni rasti. Tudi, če je za vrsto netipično obilnejša rast, je manj škode, kot obratno. Nezgrešljiva analogija je: "Kakršna rast nad zemljo, takšna rast je tudi pod zemljo." in tako zagotovilo, da so uspele pognati nove močnejše korenine v svežo zemljo.
Recimo, da bi takšno pozornost namenjal do dve leti, nato pa bi verjetno že moralo biti dovolj moči za samostojno premagovanje poletnih suš in podobnih situacij.
A, da se ne bo zalivalo in dodatno dognojevalo kar tako povprek, naj se opazuje prvo rast rastline do zgodnjega poletja in se šele nato odloča za ukrepe. Vseeno pa na začetku z dodatno nego naredimo manj škode kot pa obratno.
Obilo uspeha, ... pa malo poročaj o opaženih detajlih, ki sem jih želel izpostaviti. (upam, da sem bil dovolj jasen)
<hr>
Optimist: 11. Dec. 2016
 image hosting
Tole bom poskusil v prihodnje. Avtorju fotografije je od osmih presajenih 5 preživelo.
Komentar?
<hr>
AndrejK: 11. Dec. 2016
Lepo, da je tema ponovno zaživela 
Optimist: razmnoževanje asimin s pomočjo koreninskih poganjkov se mi ne zdi smiselno. Če je od osmih preživelo pet asimin, je dokaj slabo. Klavrno je verjetno tudi stanje v katerem so preživeli poganjki, potrebovali bodo vsaj 2 leti, da bodo primerni za cepljenje. Vzgoja iz semena ob ustrezni celoletni negi je veliko boljša izbira. Pri meni je 1/3 asimin, ki so vzklile spomladi, do jeseni zrastla do 60cm, debelina stebla 5mm. Skoraj primerno za cepljenje. V naslednjem letu bo prirast vsaj tolikšen, koreninski sistem temu primeren.
junglas: zelo se strinjam s tvojimi razlagami in opažanji. Jih potrjujejo moje praktične izkušnje na večjem številu asimin. Si bom prekopiral tvoj prispevek (če seveda lahko), da se slučajno ne izgubi.
Glede presajanja asimin: če se pri presajanju ne poškoduje oziroma zmanjša koreninskega sisteme, potem ni posledic zaradi samega presajanja.
Konkretno:
- iz manjšega v večji lonec, ostane v enakem okolju: izboljšanje pogojev, boljša rast
- iz lonca na prosto: poslabšanje pogojev, saj je koreninski sistem v začetku omejen na volumen lonca, ostali pogoji pa so slabši (rast na prostem, pred tem v rastlinjaku s stalno oskrbo). Zato je prvo leto potrebno redno zalivanje. Od maja do avgusta priporočam vsak dan, ki je brez padavin. V mojem primeru je to kar malo smešno (da ne napišem čudaško), saj zalivam asimine, ko v jarkih ob vrstah stoji voda. Ampak se pozna. Praktičen dokaz je 4 letni nasad brez take oskrbe in primerljivi 3 letni z ustrezno oskrbo. V 3 letnem nasadu so asimine višje skoraj za 1m.
- iz proste rasti v lonec: po mojih izkušnjah je to edini način, da se ohrani asimino, če jo je potrebno presaditi. Za leto ali dve se jo prestavi v lonec in za njo skrbi v rastlinjaku (senčenje, redno zalivanje). Na ta način bo tudi prvo leto po presajanju rasla normalno, koreninski sistem se bo obnovil.
- presajanje na prostem na drugo lokacijo: pri meni so se še vsi poskusi bolj slabo končali. Presajena asimina izgubi velik del aktivnih korenin, drugo leto vegatira, tudi naslednje ni nič bolje. Ne pomaga niti redno zalivanje. Morda bi pomagalo strojno izkopavanje.
Zimske temperature do -20 stopinj C niso problem. V Michiganu, kjer asimine rastejo v naravnem okolju, dosegajo vsako leto še nižje zimske temperature: tudi do -30 stopinj C. Problem pa predstavljajo temperature pod lediščem v času vegetacije. Jesenske zaustavijo zorenje plodov, samo drevo nima posledic (to se je zgodilo letos, ko smo imeli prvo slano sredi oktobra). Spomladanske pa naredijo več škode: v primeru nižjih temperatur popoka tudi lubje, da o propadu vseh poganjkov in cvetnih brstov sploh ne govorimo (spet primer letos spomladi, pozeba 29.4.). Ob ustrezni oskrbi to drevesa nadoknadijo. Če pa eni težavi sledijo druge, potem lahko manjša drevesca zaradi tega propadejo. Primer: spomladanska pozeba, poškodbe zaradi divjadi, rezervne poganjke objedajo polži, pomanjkanje vode v času rasti in konec je lahko že naslednjo pomlad.
Lp, Andrej
<hr>
mravlja: 11. Dec. 2016
Andrej, hvala ti za obilo informacij... zanima pa me tole:
ko ste odkopa(va)li asimine iz proste rasti za presajanje, na kakšne korenine ste naleteli (zanima me seveda srčna korenina in okvirna globina odkopa), ter kolika je lahko še starost odkopane sadike/drevesa,
da je to še mogoče oz. smiselno?
juglans:
resnično me zanima, kaj se je zgodilo s tvojo...
Mogoče še tole - na vprašanje glede presajanja asimine iz proste rasti na stalno mesto, mi je vzgojitelj le-teh postopek odsvetoval, po njegovem je boljše držati asimino v loncu in jih presajati v vedno večjega,
kolikorkrat je pač potreba, dokler ni ˝zrela˝ presaditev na stalno mesto. Postopek presajanja iz proste vzgoje na prosto... pa je izrecno odsvetoval.
<hr>
Optimist: 11. Dec. 2016
Iz lonca v lonec presajat je škoda časa in denarja. Če nimaš placa za stalno posaditev je bolje, da jo nabaviš tedaj ko ga imaš. Najceneje...
Če ji boš naštimal dobre pogoje v loncu, bo kmalu preplitek, če jih ne boš bo stagnirala. V obeh primerih boš na zgubi...
<hr>
mravlja: 11. Dec. 2016
No, za vsakdanjo in splošno rabo ti postopki niso, v ˝izjemnih˝ primerih je pa dobro vedeti, kaj in kako.
<hr>
AndrejK: 11. Dec. 2016
mravlja: presajal sem sadike, ki so rastle na prostem 1 leto. Sadike, ki so v tem letu slabo rastle (vejice do 5cm, rumenkasti listi) niso imele skoraj nič večji koreninski sistem kot ob sajenju. Sadike, si so zrastle 10cm+, pa so imele močno povečan koreninski sistem. Vse so imele več močnih korenin, ki so rastle praktično navpično v globino. Kopal sem pol metra globoko, pa nisem uspel izpuliti posamezne korenine, vse sem odtrgal. To početje ni smiselno.
LP, Andrej
<hr>
mravlja: 11. Dec. 2016
Andrej,
kam s takimi sadikami, ki v prvem letu slabo rastejo? V lonec na ˝krepčanje˝... ali pa se zavržejo?
<hr>
AndrejK: 11. Dec. 2016
Po enem letu slabe rasti še ni nič določenega. Če v tretjem letu ni prirasta 20cm+, potem ga verjetno ne bo nikdar. V tem primeru ne pomaga presajanje v lonec, ta sadika je pač slaba. Presajanje v posodo in enoletna rehabilitacija v rastlinjaku je smiselna za sadike, ki so lepo rastle, pa jih moramo žal presediti na drugo mesto.
Lp, Andrej
<hr>
juglans: 11. Dec. 2016
@AndrejK, me veseli, da se moje razpredanje potrjuje s prakso. Sicer s samimi asiminami nimam veliko izkušenj, sem pa vzpodbujal, razkopaval in opazoval toliko različnih rastlin, da sem na koncu zaključil z ugotovitvijo, ki je: "rastline se obnašajo po tipih in jih lahko tako popredalčkaš na nekaj osnovnih modelov z nekaterimi specifikami." Ti mali detajlčki pa človeka vseeno radi presenetijo. 
Neko podobno situacijo opazujem pri orehu posajenem v lonec. Nekako je obstal v njemu, to se pravi da ga nisem utegnil posaditi in tako ždi na previsu "bi - nebi". Seveda je poglavitna težava ta, da praktično vse korenine naredi na dnu posode, oz. vsako pomlad na novo požene kakšno skozi odprtine izven lonca in ta se sploh ekstra razbohoti. V jeseni, ko pospravljam ter prestavljam lonce jo kakopak odtrgam. In tako že tri leta "jovo na novo".
Vse je skoncentrirano na dnu in izven, večino volumna posode pa je nezasedena s koreninami.
@mravlja, pozdrav iz Sibirije 
... ampak resno, dobrodošel v klubu nepoznavalcev. Toda predsednik in "kapo di banda" nevednih sem jaz. Verjetno mi ne sežeš do gležnja. Vsako leto na novo spoznavam posebnosti moje lokacije.
Ljudje si predstavo o Beli krajini slikajo na osnovi poletnega kopanja na Kolpi, ... pa ti "konci" skrivajo še mnogo kaj. Na momente je prav pasje. 
Aja, poslovila se je sama. Ne poznam razlogov, ne govorim asiminščine. Ampak povsem mogoče je to, kar je omenil Andrej. Seštevek večih negativnih dejavnikov. Enostavno jo je letošnja pozeba totalno zakomirala, nikoli še tako. Nato je le še vegetirala. Preko poletja so lepo po etažah odmirale veje, od spodaj navzgor. Sedaj malce navihano pričakujem, če bo morda naslednje leto kaj ozelenelo iz zemlje. Pa četudi ne, ker tole "pozebanje" me je malce odbilo od nadaljnega poizkušanja z njo.
<hr>
juglans: 11. Dec. 2016
| AndrejK je napisal/a: | Po enem letu slabe rasti še ni nič določenega. Če v tretjem letu ni prirasta 20cm+, potem ga verjetno ne bo nikdar. V tem primeru ne pomaga presajanje v lonec, ta sadika je pač slaba. Presajanje v posodo in enoletna rehabilitacija v rastlinjaku je smiselna za sadike, ki so lepo rastle, pa jih moramo žal presediti na drugo mesto.
Lp, Andrej |
Navezano na to trditev.
Resni in odgovorni drevesničarji, oz. vsi ki kakorkoli vzgajajo trajne rastline se v primeru ostankov proizvodnje, ki še za eno leto obstane na vrtnariji resno trudijo za ohranjanje vitalnosti rastline. Prijemi so različni, verjetno jih je toliko, kolikor je strokovnjakov, ampak skupni imenovalec vseh tehnik je vzpodbujanje in ohranjanje nove rasti v dodatni sezoni rastline v loncu. Presajanje je včasih neizvedljivo (razlog je lahko precej širši in ne le zgolj izvedbene narave), rastlina pa brez sveže zemlje in dodatnega prostora za korenine težko ohranja minimalno rastno potenco. To po navadi pripelje v stagnacijo in slabenje rastline. Na pogled neizostrenega opazovalca se ji niti ne vidi, vitalno pa je oslabljena. Če je takšno stanje preveč izrazito in po možnost še dolgotrajno, jo je največkrat zelo težko, če že ne nemogoče na novo postaviti na "zeleno vejo".
Vsaj po mojih izkušnjah se je v takšnih primerih pametneje odločiti za drug, vitalnejši primerek. (neperspektivne pa zavreči ali prestaviti v "experimental mode")
Bistveno je to, kar je Andrej že večkrat izpostavljal. Ključna je prirast zadnje rastne sezone in s tem je pojasnjeno večino pomembnih stvari za rastlino in nadaljni potencial.
je pa težko, ker običajno izkušen človek takšna stanja težje prepoznava in se nato uči na nepojasnjenih napakah; tega je zelo veliko, na žalost ...
<hr>
lovor: 12. Dec. 2106
| juglans je napisal/a: | Naj pripodam razmišljanje in opazke pri podobno okarakterizirani rastlini z glavno korenino - hrastom.
Pred tem pa še. Menim, da so bile ti dve asimini izkopani na kakšnem peščenem, oz. prodnatem področju, in še to je moralo biti tudi v globini dokaj rahlo, nekompaktno področje.
Pred časom sem opazoval odstranjevanje večjega hrastovega štora. Drevo je imelo cca 3/4 m premera in pričakoval sem malce konkretnejše sopihanje večjega rovokopača. No, ampak izkopan je bil brez kakšnih večjih pretresov, razen tega, da je bil koreninski sistem košat in neroden. Predvsem me je zanimalo kako bo zgledala situacija z glavno korenino, ki pa je ni bilo v takšni obliki, kot sem jo pričakoval. Na globini 70 morda 80 cm je koreninski sistem zaključil z vertikalno rastjo in v tem območju se je nato razpredal le v horizontali. Pa je bila zemlja brez kakršnega koli kamenja. Globoka zemlja bi rekli, v resnici pa področje s kompaktno glineno podlago.
Zaključek. Če zemlja ne omogoča razrast korenine, se le te ne razvijajo v tisto smer, pač pa drugam. Po navadi je to v vrhnjem sloju, recimo do 3/4 metra globoko. Upam si ugibati, da tudi večina naših asimin ne naredi niti podobne situacije pod zemljo, kot jo impozantno prikazuje zgornja slika. Seveda pa to ne pomeni, da drevo nima tendence rasti glavne korenine, le da se to malce prilagodi obstoječim razmeram.
Tako, malo razmišljam. Sicer pa vse predhodno povedano drži.
Lovor je spraševal o prestavitvi iz lonca na stalno mesto in to po mojem nebi smelo biti kakorkoli problematično, ... razen, če se ne poglobim v nekatera skrita dejstva.
Z namenom čimbolj jasne slike jih bi nekoliko v pretiravanju opisal na sledeč način.
Drevo z zelo specifičnim koreninskim sistemom in za posode precej neprimernim, torej slabo razvejanimi koreninami, se v posodi dolgoročno ne more dobro obnesti. (OK, pri tebi se je, a kljub vsemu ...) Posledično mu slabi vitalnost in s tem življenska moč. To se predvsem opaža v ekscesnih situacijah, ki jih potem težje premaguje, poleg tega pa so korenine zavite v bloku, ki ga je določala posoda. In to zadnje je sploh največkrat determinantno za slabši uspeh v prihodnjosti.
Zaradi zmanjšane vitalnosti in potencialnih sprememb z neugodnimi razmerami se prav lahko zgodi, da rastlina ne zmore dovolj hitro pognati nove rasti korenin izven prvotne koreninske grude, zato pa bolj ali manj očitno vegetira brez vidnejšega napredovanja. Ponavadi si to razlagamo kot nekakšno "šok" situacijo zaradi spremembe, ki da rastlina potrebuje čas, v resnici pa je "šok" situacija zaradi izčrpanosti in nezmožnosti prebitja kritične točke z največjo napako ki jo izberemo v pomoč. Čakamo, da si rastlina opomore. Konkretno takšna rastlina ni zmožna pognati močnejših in mladih korenin v svežo zemljo, čeprav je ta dobro pognojena in samo mlade korenine omogočajo dober ter obilen sprejem vode s hranili. Na prvi pogled se to zdi nemogoče, a se v praksi pogosto dogaja v primerih presajanja starejših rastlin iz posod na prosto, vzporedna težava pa je tudi izsušenost koreninske grude v zemlji. Zaradi skoncentriranih korenin se gruda hitro izsuši, mi pa tega ne opazimo, ker je le ta zasuta v zemlji.
V takšnem stanju je najpametnejša pomoč rastlini redno zalivanje s hkratnim dognojevanjem, da rastlino dobesedno poforsiramo k bujni rasti. Tudi, če je za vrsto netipično obilnejša rast, je manj škode, kot obratno. Nezgrešljiva analogija je: "Kakršna rast nad zemljo, takšna rast je tudi pod zemljo." in tako zagotovilo, da so uspele pognati nove močnejše korenine v svežo zemljo.
Recimo, da bi takšno pozornost namenjal do dve leti, nato pa bi verjetno že moralo biti dovolj moči za samostojno premagovanje poletnih suš in podobnih situacij.
A, da se ne bo zalivalo in dodatno dognojevalo kar tako povprek, naj se opazuje prvo rast rastline do zgodnjega poletja in se šele nato odloča za ukrepe. Vseeno pa na začetku z dodatno nego naredimo manj škode kot pa obratno.
Obilo uspeha, ... pa malo poročaj o opaženih detajlih, ki sem jih želel izpostaviti. (upam, da sem bil dovolj jasen) |
juglans, hvala za zelo temeljit odziv. Torej- imel sem svojo v začetku dvoletno asimino na balkonu, presajeno v loncu 1 leto; namerno sem izbral okoli 15 cm širšega in globjega kot originalno v drevesnici, češ da asimina hitro dela globoko centralno korenino. Zdaj, ko sem drevesce po 1 letu presajal na vrt, ni imela nobene dolge centralne korenine. Niti najmanj kaj podobnega kot je v fotki prenesel ctrj iz ZDA. Sploh ni naredila kakšne izrazite centralne korenine v loncu. Celo ni s svojimi koreninami prerasla vse zemlje v loncu. Imela je lepe velike zelene liste in prirasta mogoče malo manj od 10 cm, a več kot 5 cm. Meni se zdi čisto spodbudno, lahko pa se motim, ker z asimino nimam nobenih izkušenj. Predvsem si očitam, da ji pri presaditvi zdaj na vrt nisem naklonil boljše zemlje. Kjer sem kopal jamo, očitno ni prav dobra. Nameraval sem ji dodati uležan konjski gnoj, pa ga nisem dobil. Malo sem obogatil zemljo ob presajanju na dnu jame in ob straneh z nečim podobnim biogreni. Upam, da mi asimina ne bo preveč zamerila.
<hr>
Mislim, da sem prekopirala vse. Če sem kaj zameštrala, me prosim opozorite, da bom popravila
Nazadnje urejal/a muha 02 Jan 2017 21:44; skupaj popravljeno 2 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
juglans
Pridružen/-a: 01.07. 2013, 15:19
Prispevkov: 3317
Kraj: Ribiška vas, ob Savi
|
| Objavljeno: 12 Dec 2016 10:18 Naslov sporočila: |
|
|
@lovor, upam, da ne zameriš, ker te bom takole javno nadlegoval ...
Menim, da je 5 - 10 cm prirasta tako zelo malo, da lahko napišem, da to ni praktično nič. Že brez tvoje nadalnje ugotovitve koliko so na novo zrastle korenine bi trdil, da je ta t.i. rast in listki, ki jih je nekako razvila bolj stagniranje iz obstoječih moči v korenini in debelcu, ... seveda plus skromno črpanje stare korenine. Ampak vredu, stanje je, kakršno pač je.
Posadil si jo, kakor ti je zneslo in sedaj pusti pri miru. Mimogrede, tudi meni velikokrat kaj ne uspe in je izgled kar sramoten.
Jaz bi na tvojem mestu storil le še to, kar sem že omenil. V prihajajoči rastni sezoni bi jo občasno zalil z vodotopim gnojilom približno uravnoteženega razmerja NPK. Sicer lahko iščeš kaj specialnega, jaz pa v takšnih primerih vzamem karkoli za zalivanje balkonskega cvetja, ali pa kar pač že imam pri rokah. (NPK +/- 1:1:1 idealno; za kasnejša dognojevanja pa se je dobro malenkost bolje angažirati v odnosu do tega, kaj želimo ali pa kaj je pametno vzpodbujati pri rastlini, povdarek na N, ali na P, oz. K) Morda je to pri meni tudi malo posledica pro. deformacije in ne kompliciram tam, kjer za to ni mesto. Toda ...
Skratka, vzpodbuditi jo moraš k aktivni rasti in z mineralnimi gnojili na začetku se to lepo doseže, četudi se potem naprej držiš stališča brez dodajanja anorganskih substanc. (... recimo, če si slučajno ali pa kdorkoli, ki to bere opredeljen pri negi rastlin po ekoloških načelih, potem nagovarjam k malenkostnemu prekršku)
Dognojevanja z vodotopnimi gnojili je v osnovi dovolj nekajkratno na sezono, nikakor pa ne vsako zalivanje ali podobno. Jaz če že, apliciram 2, 3, največ 4 krat na leto, nič več, hkrati pa opazujem kako se odziva rastlina. Na tem mestu je neučakanost škodljiva, ravnodušnost pa pravtako. Nekaj vmes je super, ker rastlini je vseeno potrebno dovoliti čas za okrevanje.
O senčenju pa ne bom pisal, ker je že vse znano.
To dvoje, pa bo. 
Cena za te nasvete. Kakšno asiminco - plod mi boš zrihtal čez par let.
Morda še nekaj. Določeni moji prijemi pri vzgoji rastlin so specifični zaradi predhodne kilometrine v vrtnarstvu in to je potem včasih lahko težko preslikati v dejansko uporaben ali pa resnično dobro razumljen nasvet. Zato v primeru, če se porajajo dvomi ali pa nesigurnost okoli gnojenja in dognojevanja asimin vseeno predlagam, da se obrnete na našega člana g. matica. Mislim, da imajo pri njih nekaj specialnega programa tudi za asimine. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
lovor
Pridružen/-a: 13.06. 2013, 12:31
Prispevkov: 158
|
| Objavljeno: 13 Dec 2016 03:09 Naslov sporočila: |
|
|
Torej, občasno z NPK v razmerju 1:1:1. Eventuelno včasih, dokler ni pričakovanj po plodovih, malo večji delež dušika? A drži, da je konjski gnoj, ki ga imam navado enkrat letno nabaviti in pognojit sadno drevje in vrtnice nekoliko šibak ravno na dušiku?
Še nekaj čisto drugega, če že ravno pričakuješ od mene obilje plodov, da bo kaj tudi zate . Kolikšna bi bila približno razdalja med dvema asiminama, da bi to še imelo pozitiven učinek pri plodnosti dveh samooplodnih? Oz. kolikšna še primerna razdalja za imeti dve nesamooplodni ali eno nesamooplodno in samooplodno? 5 metrov? 10 metrov? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
juglans
Pridružen/-a: 01.07. 2013, 15:19
Prispevkov: 3317
Kraj: Ribiška vas, ob Savi
|
| Objavljeno: 13 Dec 2016 10:30 Naslov sporočila: |
|
|
Ja, morda na začetku lahko nekaj več dušika, čeprav jaz pri sebi nisem nikoli opazil potrebo. Nekaj uravnoteženega se mi je zdelo povsem OK, s tem, da v jamo kar dobro pognojim ali z gnojem, če ne pa s kompostom in briketiranim g. In povrhu zastirke plus briketirane reči spodaj, da se lepo raztapljajo in pronicajo v zemljo.
Za konjski gnoj na žalost ne poznam detajlov, ampak če ni drugega bi bilo tudi to uredu. Je pa resnica, da je vse odvisno od zemlje na lokaciji. (rodovitnost, globina)
Svojo sem dognojeval le prvo leto, ker sem imel z njo prave štorije, da sem jo uspel pripeljati do primerne faze za sajene. Do te točke je imela kar nekaj vzponov in padcev, če se tako izrazim. Zato sem ji želel pomagati. Kasneje sem jo zalil le še enkrat ali dvakrat (naslednje poletje) ker sem želel videti kako bo uspevala navkljub diametralnim priporočilom. Tudi senčil je razen prvega leta nisem več. Rastla je zelo bujno in v 4. ali 5. letih je bila višine blizu 3m. Poletno sonce je v najhijši vročini sicer ožgalo kakšen list, a daleč stran od obsega, da bi ga sploh lahko izrazil v procentih. Zagotovo nič usodnega. Zelo lepa in košata je bila, potem je pa crknila.
In sedaj, na podlagi te silne izkušnje delim nasvete kako in kaj. Človek božji.
Morda še en detajlček okoli mineralnih gnojil, da bo predstava jasna.
Rastline (v resnici vsa živa bitja) imajo naravno prisotne mehanizme, ki preprečujejo prekomerno rast in razvoj v izogib usodnemu lastnemu izčrpanju, kakor tudi izpraznjenju zemlje. Če nebi bilo tako, obstoj nebi bil trajno vzdržen za celotni sistem življenja. (opisano zelo na hitrico, uravnavajo pa to hormoni) Tako rastline ne morejo brezmejno sprejemati hranil iz zemlje in posledično ne rasti v nedogled. Težavica, ki ni nujno da je v resnici, pa se pojavi ob mineralnih gnojilih, ki jih rastline ne prepoznajo enako kot naravna hranila. V takšnih primerih ni tako zelo izražen varovalni mehanizem in jih rastline v precej večji meri sprejemajo, zato tudi bolj bujno rastejo in so nasploh vodene, kot radi pogovorno pravimo. (OK, vlogo igra tudi koncentracija hranil - soli, ki je v mineralnih precej večja kot v recimo kompostih in podobnem, ampak vseeno je poanta tudi v omenjenem)
Ravno ta posebnost pa se meni zdi uporabna v kritičnih situacijah, ko lahko malo pretentaš običajne mehanizme. Druga pesem je zloraba ali pa nekritična uporaba.
V humani medicini se mi zdi podobno z infuzijo, ki rešuje življenja, čeprav bi lahko v nekem skrajno konzervativnem gledanju to opredelil kot hudičevo delo. Tudi v tem primeru so lahko zlorabe in vemo kako je s tem.
Jaz mineralna g. uporabljam dejansko zelo poredko, recimo takrat, ko kaj zašuštram in moram reševati. Drugače so naravna gnojila za moja nekomercialna pričakovanja povsem ustrezna.
Toliko.
Razdalja. O tem bi lahko več povedali izkušenejši, ampak 5 ali 10 m ne predstavlja pomembnejše razlike. Druga pesem bi bila razdalja 100m ali več, sploh zato, ker v tako zgodnem času, ko cvetijo asimine še ni tako veliko aktivnega mrčesa, ki leta na asimine. Po mojem mnenju.
Eventuelno bi se pri razdalji sajenja oziral na predvideno krošnjo, da se ne bodo senčile. V tem primeru bi se strinjal, da je primernejša razdalja blžje 10. m kot pa 5.m. Seveda pa je odvisno kako kasneje z rezjo usmerjaš drevo.
Cena je bila pa mišljena v hecu. Bom vesel, če ti dobro uspejo.
Sedaj pa dovolj, ker tole je že dolgovezenje, ... se oproščam. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Andrej Banko
Pridružen/-a: 31.05. 2015, 08:51
Prispevkov: 5000
Kraj: Domžale
|
| Objavljeno: 13 Dec 2016 21:14 Naslov sporočila: |
|
|
| juglans je napisal/a: |
Sedaj pa dovolj, ker tole je že dolgovezenje, ... se oproščam. |
Ne, ne, ne... ti kar piši. Te radi beremo ! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
lovor
Pridružen/-a: 13.06. 2013, 12:31
Prispevkov: 158
|
| Objavljeno: 14 Dec 2016 02:34 Naslov sporočila: |
|
|
| Juglans, blefer, pri meni si uspel ustvarit vtis, da imaš doma plantažo asimin. Zdaj pa priznaš, da pišeš iz velikanske izkušnje z eno samo. Da ne boš užaljen, saj se sicer vidi, da veliko veš o sadjarstvu in da vzameš stvari radovedno in študiozno. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30
Prispevkov: 18558
Kraj: Medvode-okolica 420 m nv
|
| Objavljeno: 14 Dec 2016 07:52 Naslov sporočila: |
|
|
| juglans je napisal/a: |
Morda še nekaj. Določeni moji prijemi pri vzgoji rastlin so specifični zaradi predhodne kilometrine v vrtnarstvu in to je potem včasih lahko težko preslikati v dejansko uporaben ali pa resnično dobro razumljen nasvet. Zato v primeru, če se porajajo dvomi ali pa nesigurnost okoli gnojenja in dognojevanja asimin vseeno predlagam, da se obrnete na našega člana g. matica. Mislim, da imajo pri njih nekaj specialnega programa tudi za asimine. |
Imamo dva Matica. Najbrž si tule mislil na člana MaticTC, kajne? Oni drugi Matic je bolj za paradižnike, se mi zdi. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mravlja
Pridružen/-a: 21.05. 2016, 12:50
Prispevkov: 4195
Kraj: Loka
|
| Objavljeno: 14 Dec 2016 07:59 Naslov sporočila: |
|
|
| muha je napisal/a: | | juglans je napisal/a: |
Morda še nekaj. Določeni moji prijemi pri vzgoji rastlin so specifični zaradi predhodne kilometrine v vrtnarstvu in to je potem včasih lahko težko preslikati v dejansko uporaben ali pa resnično dobro razumljen nasvet. Zato v primeru, če se porajajo dvomi ali pa nesigurnost okoli gnojenja in dognojevanja asimin vseeno predlagam, da se obrnete na našega člana g. matica. Mislim, da imajo pri njih nekaj specialnega programa tudi za asimine. |
Imamo dva matica. Najbrž si tule mislil na člana MaticTC, kajne? Oni drugi Matic je bolj za paradižnike, se mi zdi. |
Muha, mislim, da gre za člana ˝matico˝, ˝matica˝ je za asimine... |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30
Prispevkov: 18558
Kraj: Medvode-okolica 420 m nv
|
| Objavljeno: 14 Dec 2016 08:46 Naslov sporočila: |
|
|
| mravlja je napisal/a: |
Muha, mislim, da gre za člana ˝matico˝, ˝matica˝ je za asimine... |
mravlja, utegnil bi imeti prav. Zmotilo me je, ker MaticTC tudi prodaja asimine, če se ne motim.
Juglans: prosim končno razsodbo . |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
juglans
Pridružen/-a: 01.07. 2013, 15:19
Prispevkov: 3317
Kraj: Ribiška vas, ob Savi
|
| Objavljeno: 14 Dec 2016 08:55 Naslov sporočila: |
|
|
Ja, malo me je "zmatralo" sklanjanje. matica
Škoda, ker nima v podpisu povezave na spletno stran.
za drugega MaticaTC pa sploh nisem vedel, mi je žal ... |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30
Prispevkov: 18558
Kraj: Medvode-okolica 420 m nv
|
| Objavljeno: 14 Dec 2016 11:19 Naslov sporočila: |
|
|
| juglans je napisal/a: |
za drugega MaticaTC pa sploh nisem vedel, mi je žal ... |
MS iz znane vrtnarije TC . Sem šla preverit, jadogičje imajo, asimin pa res ne. Vsaj trenutno ne, imajo pa občasno akcije, kjer se marsikaj najde. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
AndrejK
Pridružen/-a: 17.06. 2013, 21:17
Prispevkov: 263
Kraj: Vrhnika
|
| Objavljeno: 02 Jan 2017 20:48 Naslov sporočila: |
|
|
Počasi se približuje čas sejanja asimin. Lansko leto sem sejal po 50 semen vsak teden, začel sem s 1.1.2016. Semena so začela kaliti po 3 tednih, presajal sem jih v 2l lonce, sadika je prišla na plano po 2-3 tednih. Od sejanja do prvih listov je tako minilo 6-8 tednov.
Lansko leto sem imel tako prve sadike z listi v začetku marca, kar je bilo še malo prezgodaj, saj sem jih moral skoraj dva meseca oskrbovati v hiši, predno sem jih lahko prestavil v rastlinjak. Letos bom zato začel s sejanjem 1.2., glavnino pa bom posejal 15.2.2017.
Pa še nekaj besed o substratu. Želja je, da brez presajanja sadika raste v loncu 2-3 leta in doseže višino cca 80cm. Nekaj sadik je že po prvem letu primerna za cepljenje, glavnina pa bo šele naslednje leto. Tako da bo večina v loncu z začetnim substratom 3 leta. Brez dognojevanja verjetno ne bo šlo, kaj in kdaj bom ugotavljal to leto.
Začetni substrat bom letos pripravil iz:
- 1.500l komposta: kupljen v kompostarni, zorel dodatni 2 leti, presejan
- 400 l litvanske šote
- 200 l perlita
- 200 l oglja: zakuril sem kres debelejših vej, ki jih nisem uspel zmleti. Ko so zagorele vse veje, sem kup prekril z zemljo, pustil en dan, naslednji dan dobro zalil z vode, čez en dan premešal in dokončno pogasil. Koščki oglja so veliki 2-3cm, na prvi pogled povsem enakovredni oglju, ki se prodaja.
- 200 l vrtne zemlje: rjava ilovnata zemlja iz nasada
Pa še ugotovitev zaradi potrebne stratifikacije: vsaj 90 dni, temperatura 1-8 stopinj C. Če je časovna krajša, procent kaljivosti precej pade. Lani sem imel zaradi prekratke stratifikacije pri večini semen samo 40% kaljivost. Pri zadnji seriji, ki sem jo pozabil v hladilniku in sem jo sejal šele maja, pa je bila kaljivost skoraj 90%. Torej bolje malo dlje kot manj.
LP, Andrej |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Optimist
Pridružen/-a: 13.06. 2013, 08:51
Prispevkov: 1267
Kraj: Idrija
|
| Objavljeno: 02 Jan 2017 21:41 Naslov sporočila: |
|
|
Jaz se ubadam s kroničnim pomanjkanjem prostora. Zato se poslužujem mal bolj ziher verzije. V na primer jogurtove lončke natlačim svežega mahu, vmes eno plast semen in na vrhu spet mah. Navlažim, pokrijem s folijo in postavim na omaro v dnevni sobi. Ala kaljenje zelenjadarskih semen v zip vrečkah..
Vsak teden "preluftam" in preverim semena. Vsako ki skali dobi svoj lonček z mahom. Ko koreninca doseže dno gre z mahom vred v lonec ali na stalno mesto. Fajn je ker mah obdrži obliko lončka in ni bojazni da bi pri presajanju prišlo do poškodb.
_________________
Več jih posadiš, več jih ostane za tabo.... |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
ant
Pridružen/-a: 29.04. 2016, 09:28
Prispevkov: 135
Kraj: Ribnica
|
| Objavljeno: 08 Jan 2017 15:57 Naslov sporočila: |
|
|
Jaz pa sem imel letos namen saditi asimino iz koščice. Koščice sem dobil od bivše sodelavke in jih shranil v hladilnik, vendar jih je žena pomotoma vrgla stran, saj so v vreči malo splesnili.
Ima morda kdo kakšno koščico ali dve za podariti?
Več na ZS. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mravlja
Pridružen/-a: 21.05. 2016, 12:50
Prispevkov: 4195
Kraj: Loka
|
| Objavljeno: 08 Jan 2017 16:08 Naslov sporočila: |
|
|
| AndrejK je napisal/a: | | ... x komposta: kupljen v kompostarni, zorel dodatni 2 leti, presejan... |
AndrejK,
upam, da ne vprasam prevec - v kateri kompostarni? Zakaj dodatno zorenje?
Lp. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
