Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

figula · Pridružen/-a: 23.06. 2014, 21:26 Prispevkov: 3112 Kraj: MS

lpmami, jaz sem naredila tako, da sem lupine in školjke in polžke in celo nekaj kosti na drobno stolkla, potem je to mož pražil (zunaj), nakar sem jih stresla v kis. Ta zmes je stala 20 dni, vmes sem malo premešala - in ko sem po 20 dneh precedila, sem takoj uporabila. Nič nisem naprej "fermentirala". Preostanek precejene tekočine daš v plastenko in zapreš.

Lahko rečem, da zadevščina deluje, zaenkrat najbolj na jajčevce, lichi tomato, čilije, paprike - vse je en sam cvet. Mogoče paradižnik malo manj izrazito kot prej našteti.

juglans · Objavljeno: 15 Jul 2014 09:51 Naslov sporočila:

figula · Pridružen/-a: 23.06. 2014, 21:26 Prispevkov: 3112 Kraj: MS

Mene je bilo ob začetku mojih "novih tehnik vrtnarjenja" hudo strah foliarnega nanosa, sploh pri paradižniku, ker sem imela v glavi misel, da se njegovih listov ne sme zmočiti od trenutka, ko naredi prve prave liste nad kličnimi.

Po prvih poskusih pršenja s hranilnimi pripravki sem bila z rezultati tako opogumljena, da sem v svoji vnemi pršila še z BIM (IMO) pripravkom (zbrani gozdni mikroorganizmi izpod hrasta) – navdušila me je slikica grafičnega prikaza, kako mikroorganizmi in listi veselo skačejo od zadovoljstva. Jajks, so se kasneje na mnogih pošpricanih paradižnikovih listih naredile male črne pikice. Sicer ne kot bolezen ali škodljivo odmiranje listov - mene pa vseeno srce zaboli, ko vidim te liste, se mi zdi, da nič ne skačejo od sreče Crying or Very sad

Kakorkoli, za tale Cal/Phos je povečini povsod zapisano, da je treba foliarno nanašati. Jaz bi laično mislila, da ima to zvezo z zmožnostjo rastline, da sprejme hranila; bo mogoče pozimi kaj več časa za dodatno raziskovanje in nadgrajevanje razumevanja. Če jim damo "večerjo" v vodotopni obliki direktno na liste - bodo sigurno kaj pojedle Smile

.

So se pa recimo tule drugače odločili:
http://www.bioag.novozymes.com/en/products/canada/Documents/Myth_Busters_2011%20.pdf

Tako da so mnenja tudi tukaj takšna in drugačna, bo treba še več naštudirati, ampak če bomo s pripravkom zalivali namesto pršili, bo prav tako v redu. Mogoče kombinacija enega in drugega načina, pa odvisno od stanja rastlin in klime v danem trenutku. Pa zalivati čimbolj ob rastlino.

Tale študija
http://extension.psu.edu/plants/nutrient-management/educational/soil-fertility/managing-phosphorus-for-crop-production
pravi, da se fosfor slabo premika v zemlji in da ga zato korenine ne morejo vedno izkoristiti: Because of phosphorus immobility and soil fixation, placement of fertilizer phosphorus can affect its availability to plants.

Nama se je letos v teh razmerah kar obneslo, da sva dala v pokritem delu ob vsako rastlino naluknjano plastenko, preko katere zalivava korenine. Tudi to je en način, kako prinesti hranila direktno h koreninam.

Phosphorus is limited in most soils because it is released very slowly from insoluble phosphates. Under most environmental conditions it is the limiting element because of its small concentration in soil and high demand by plants and microorganisms. Plants can increase phosphorus uptake by a mutualism with mycorrhiza.

Most of the phosphorus used residentially ends up getting leached out of the soil by rain and irrigation before the plants can use it.

Application of fertilizer and manure must be done to maximize the chemical and physical availability of the phosphorus to crops while minimizing the risk that the phosphorus might be lost to the environment by runoff or erosion. Conservation best management practices are critical to good phosphorus management.

Z uporabljeno koncentracijo je pa tako, da imamo spet več navedb:
- 1:1000 ali 1:500; če je stanje akutno, se priporoča 1:500
- naj bi dali 1 žlico cca 15 ml v 3,8 l vode
- nekateri pa navajajo 1:20
Tako da spet ni jasnih navodil (kar me silno jezi!!). Po svoji kmečki pameti naredim tako, da dam v 5 litrov vode 2 žlici cca 30 ml. Sem en štamprle vzela in si označila višino 15 ml. To mi je mera za pršenje. Ko sem s pripravkom zalila, sem bila pa malo bolj radodarna.

Takole razmišljam: "pre" – več ali – malo ni dobro, so pa to domači pripravki in biohranila in grozno narobe tudi ne more biti, če dam kak štamprle več – za dobro mero.

Težko rečem kaj si rastline vzamejo in kaj voda izluži. Če svoje razmišljanje podkrepim z vsebino podstavkov, ki se nabere po deževju v zunaj stoječih loncih:

lahko sklepam:
- kupila sem obarvano zemljo ???
- voda odnese hranila, ki jih rastline ne morejo pojesti ???
- nimam pojma zakaj je voda črna ????

Biti pameten in vedeti kako se rastline obnašajo pred obloženo mizo: se napokajo da jim je slabo ali si pustijo kaj rezerve – vsaka primerjava s polnimi mizami ob praznikih je povsem slučajna …. heheh

rukola · Objavljeno: 15 Jul 2014 17:51 Naslov sporočila:

Voda se lahko obarva zaradi majhnih delcev zemlje, ki se izperejo v podstavek. Tudi če so odvečna hranila, zadevo popraviš tako da rastlino zaliješ z vsebino podstavka.

Kar se tiče špricanja po listih in vlage in bolezni. Ne špricaš vakič posebej, enkrat za kalcij in fosfor, drugič za uši, tretjič za škodljivce in četrič za plesen. To žlico CalPos-a daš v šprico skupaj s sodo bikarbono, kot cimetovo eterično olje in neemovo olje.

Kar se tiče koncentracije, poskusi različne odmerke in poročaj pri katerem je bilo preveč.

juglans

Sprašujem.

Poizkušam s kultivacijo "fižolove" kulture simbiotskih bakterij.

Lotil sem se takole. Izpulil sem korenine fižola in izbral zgolj tiste dele bogate z "gomoljčki". Namestil sem jih v kozarec za vlaganje prelil pa z močno osladkano vodo. V čorbo sem namestil še zračno črpalko, da je živelj dobival svež zrak. Vse skupaj je bilo na sobni temperaturi. Minilo je že en teden.
Kaj sedaj, seveda v primeru, da je postopek vsaj za silo pravilen.

Begalo me je Zufovo navodilo "ena enota korenin in ena enota sladkorja". Nekako mi ni šlo skupaj da zmešam na suho.

Skratka, kako sedaj postopati, da bo produkt počakal do naslednje pomladi?

Bi se pa lotil še z grahom.

figula · Pridružen/-a: 23.06. 2014, 21:26 Prispevkov: 3112 Kraj: MS

Hehe, juglans – kar na suho bi moral, veš. Mogoče si se res lotil malo ponesrečeno, so pa možnosti, da kaj ujameš in kultiviraš. Mislim, da zračne črpalke ne potrebuješ več. Verjetno imaš vse skupaj v takšni posodi, da ni napolnjena do vrha. MO bodo imeli dovolj prostora, da dihajo.

Za shranjevanje pripravkov se priporoča, da fermentiranemu produktu vsak mesec dodamo sladkor – 20% volumna. S tem ga obdržimo pri življenju in mu podaljšujemo uporabnost.

Takole pravijo o tej temi:
Plant Specific Microorganisms
An equal specific method is trapping beneficial microorganisms of specific plants you
want to grow or growing. For example, if you want to trap and culture beneficial
microorganisms from rice, you should then select healthy, vigorous rice plant, cut them
and put inverted cooked rice container over the cut rice plant. Again, beneficial
microorganisms specific to rice will be attracted to the cooked rice. You can use this
technique to any other plant of choice and the same procedure of culture will be used as
previously described.

Rhizobium Nitrogen-Fixing Bacteria
One of the most popular nitrogen-fixing bacteria is rhizobium. It is amazing that when
we coat our legumes with these specific bacteria, legumes grow well and more nitrogen is
fixed on the soil. Amazingly enough, basic culture of these beneficial bacteria is simple.
Once we have seen those nodules created by the bacteria fixing nitrogen on the roots of
the legumes, we can assume that there are lots of these rhizobia and nitrogen fixed. Just
pull out the legumes plants on a very specific stage, especially towards their
flowering/fruiting stage. A simple method of culture is simply get the soil with these
leguminous bacteria and mix with crude sugar with equal ratio of crude sugar.
Rhizobium bacteria will proliferate feeding on the sugar and thus can be mixed with your
next batch of legume seeds for inoculation.

Trenutno sem na dopustu in zbiram razne semenke – če želiš (ali kdorkoli drug) semena španske metle – naj bi spadala med invazivne rastline, ima pa več dobrih lastnosti kot slabih in jaz jo bom vsekakor posadila. Med drugim ima res dolge korenine in vleče hranila iz globin ima pa tudi sposobnost proizvajanja dušika.

metuljc

Figula, kje pa misliš gijiti špansko metlo (Cytisus canariensis )? Dvomim, da je prilagojena na naše rastne razmere. Njeno korektno slovensko ime bi bilo relika (Cytisus), najbrž kanarska relika.

figula · Pridružen/-a: 23.06. 2014, 21:26 Prispevkov: 3112 Kraj: MS

metuljc, sem našla zapis, da naj bi prezimila tudi pri nas. Je treba poskusit Smile

Pa še mirto in smilj bom ubodla Cool

.... vse to tako lepo diši Smile

Torej reliko bom najprej posejala v lončke, eno rastlino pa je možu uspelo izpuliti - res ima gromozansko korenino Laughing

- ta bo šla pa verjetno direktno v zemljo.

metuljc

Uf, mirta, pa smilj. Ja, pa le poskusi, me zanima, kako bo. Dvomim pa vseeno.

juglans

metuljc

Glkejte, te bakterije so soživke (simbionti) in res ne morete pričakovati uspešnega in ne vem kako obilnega razmnoževanja po opisani poti. Če bi šlo tako, bi se to v naravi dogajalo, a ne?
Pri tej vrsti mislim, seveda, obstajajo pa tudi fiksatorji dušika, ki so prostoživeči. Tukaj kaj več.

figula · Pridružen/-a: 23.06. 2014, 21:26 Prispevkov: 3112 Kraj: MS

Mislim, da si dobro razmišljal, samo eno fazo si preskočil – najprej moreš začeti fermentacijo, potem redčiš z vodo Smile

.

Nisem še vešča v vseh postopkih fermentacije (kar tudi želim čimprej odpraviti), takole pa razmišljam: če damo rastlinsko sestavino v poljubno sladkano vodo in pustimo odprto – ali bo in kdaj bo začelo fermentirati in spuščati mehurčke?

Od vsega silnega branja in experimentiranja mi je tole ostalo:
• zelenjavo za jelo in ozimnico damo v slano vodo in tesno pokrijemo – začne fermentirati = zelenjavo želimo shraniti in ohraniti in pojesti
• zelenjavo za vrtne pripravke dobro premasiramo s sladkorjem, dodamo malo vode (neklorirane) in pustimo odprto – začne fermentirati = iz zelenjave želimo iztisniti encime in hormone in ves njen žmoht in ga utekočiniti
• fermentiramo lahko vse sorte, tudi čaj – a je potrebno imeti za začetek fermentacije začetne kulture bakterij in-ali kvasovk
• da ne mešamo sem še lakto fermentacije, ker imamo že z zgornjimi dovolj štorij … heheh

V grobem so KNF postopki taki:
- ko zbiramo zemeljske MO – jih ulovimo na kuhan riž, potem jih s sladkorno fermentacijo razmnožimo
- ko zbiramo rastlinske MO, ki živijo na listih, hormone, encime, hranila – jih pridobimo s sladkorno fermentacijo

Če prav razumem, se dušik ustvarjajoča Rhizobium bakterija nahaja v zemlji (dammit, kako naj vem) in kot predlagajo mojstri NF, bi naj fermentirali zemljo okoli gomoljčkov:
Once we have seen those nodules created by the bacteria fixing nitrogen on the roots of the legumes, we can assume that there are lots of these rhizobia and nitrogen fixed. A simple method of culture is simply get the soil with these
leguminous bacteria and mix with crude sugar with equal ratio of crude sugar.

Saj v gomoljčkih tudi mora nekaj biti – kakšna dobra in koristna gonilna sila in če ti je že ali če ti bo začelo fermentirati, sigurno shrani in ohranjaj s sladkorjem. Če ne fermentira oz. ni v tekočini nič živega, kar bi jedlo sladkor – jap, potem boš imel spomladi sam cukr heheh

. Mogoče lahko zmanjšaš količino mesečnega sladkorja – cilj je, da ti pripravek ne pobezlja in ne zavre.

Vire dobiš, ko pridem domov, tukaj je instant internet na obroke, pa je malo težje s prenosnikom iskati kotiček, kjer se lahko priheftam. Dobil boš toliko, da boš imel celo zimo dovolj dela heheh

.
Tukaj pa se je pri meni vse začelo: http://gilcarandang.com

Precej dokumentov iz določenih virov imam že zbranih, lahko ti jih zazipam in pošljem – ali pa ti prinesem na ključku ?? – verjetno bova jaz in moj mrožek tudi prišla na jesensko srečanje. Dobiš seme španske metle in smilja, mirtino še ni zrelo, bom eno korenino izpulila Smile

.

Ne rabiš nič vračati, če bo pa prilika, bi z veseljem negovala kak encijan v svoji škarpi.

…. hvala tebi, ker se lotevaš poskusov in lahko debatiramo ….

figula · Pridružen/-a: 23.06. 2014, 21:26 Prispevkov: 3112 Kraj: MS

metuljc

Nič nisem nejeverni Tomaž, verjemi. So mi pa biološke zakonitosti malo jasne, poudarjam, malo, zato pač ne verjamem vsemu, kar preberem.
V znanosti je dvom, nikakor ni vere.
Nekdo reče: Tako je.
Nekdo pa: Kaže, da je tako. Slednji je precej verjetno specialist za to področje, prvi pa nekdo, ki je o tem nekje nekaj prebral.
Ker sem imela priliko slišati nekaj predavanj znanstvenikov na temo talnih mikrobnih združb, mi je vsaj to jasno, da je v tleh nekajkrat več vrst mikroorganizmov, kot si sploh lahko predstavljamo. O večini vemo danes le to, kakšen je njihov dedni zapis, gojiti jih ne znamo, videli jih nismo, genetski odtis pa nam jasno pove, da so tam. Kaj počnejo, kako pridejo do energije in snovi za življenje, ne vemo, vemo pa, da so tam in se razmnožujejo.
Kako naj potem verjamem, da je v onih zvarkih res ta bakterija iz koreninskih gomoljčkov tista, ki daje nek učinek? Tega ni prevrril nihče, niti tega, če je tam, še manj, katere druge vrste vse so še tam, vsaj poznane.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli