Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

labia · Objavljeno: 08 Feb 2014 09:26 Naslov sporočila:

ha, tudi mene je to motilo. Ko svežemu zelju dodamo sol v bistvu povzročimo izhajanje vode iz listov zelja.
Pomiril sem se, ko sem povsod prebral, da mlečno kislinske bakterije nastajajo kljub soli.

Poleg tega sol prepreči nastanek škodljivih bakterij, kar prepreči, da bi se zelje pokvarilo. Torej ne škodi koristnim mikroorganizmom. V procesu fermentacije pa nastajajo različne spojine, ki pa so vse koristne.

Sicer je res, da je zeljnica potem slana,( predvsem sicer kisla) ampak nekako v 1 dl tekočine je maksimalno 2g soli.

Ko dam vse sestavine skupaj in potem gojim dalje in redčim postane vsebnost precej zanemarljiva. Več vrst soli je že naravno prisotno v zemlji , tako da se mi zdi, da to ( nekaj kuhinjske soli-NaCl) ni problem.

Aja, da ne pozabim, umetna gnojila so v bistvu soli, samo v tem primeru dodajamo zemlji kilograme ( tone) soli.
Vedeti je treba, da rastline sprejemajo hranila (N, P, K, Mg, Ca, S, Na, Mn, B, Zn idr.) s koreninami, in sicer v obliki soli, raztopljenih v talni raztopini.

Torej v NPK vreči 40 kg je cca 40 kg SOLI. In sicer je sestava približno taka:

N- dušikove soli (natrijev nitrat (NaNO3), kalijev nitrat (KNO3), kalcijev nitrat (Ca(NO3)2), amonijevsulfat ((NH4)2SO4), amonijevnitrat (NH4NO3) in amonijevklorid (NH4Cl)).

P-Fosforna (fosfatna) gnojila, ki vsebujejo natrijeve in kalcijeve soli fosforjeve kisline (H3PO4): Ca(H2PO4)2 + CaSO4.

K-kalijev sulfat ( sol) (K2SO4) , kalijev klorid ( je tudi sol)(KCl)

Ker so: nitrati, sulfati, kloridi,.. v bistvu SOLI.
Kuhinjska sol je NaCl (natrijev klorid)

zuf · Objavljeno: 09 Feb 2014 11:02 Naslov sporočila:

Hvala!
Je pa zanimiva alternativa kisanje zelja brez soli, saj včasih so tako kisali, sem tudi sam probal in deluje.
Bistvo je v temu, da zelje samo po sebi vsebuje veliko laktobacilov.
Trenutno namakam zeljnati rejuvelac = 3 enote narezanega in zmečkanega zelja in 1 enota vode v zaprtem kozarcu.
Rezultat po nekaj dneh bo tekočina bogata z laktobacili.

Sonceluna · Objavljeno: 10 Feb 2014 15:13 Naslov sporočila:

Razmišljam o nakupu tegale pripravka: http://www.homeogarden.com/Product/Details/organsko-sozitje-8

Ga je mogoče že kdo uporabil in lahko poroča o izkušnjah?

zuf · Objavljeno: 10 Feb 2014 20:19 Naslov sporočila:

Sonceluna, mikorizni inokulanti delujejo, ne morem garantirati za navedenega, a mislim, da bo vredu.
Sprobaj in poročaj.

zuf · Objavljeno: 10 Feb 2014 20:21 Naslov sporočila:

Razvila se je debata o zeolitu.
Prispevke sem premaknil v ustrezno temo - TUKAJ.

Sonceluna · Objavljeno: 11 Feb 2014 11:25 Naslov sporočila:

Bom naredila poskus in dokumentirala:)

zuf · Objavljeno: 24 Feb 2014 18:17 Naslov sporočila:

Danes je bil mikrobiološki dan. Smile

Z namenom setve na način, kjer ne bom umikal zastirke (preverjeno deluje, da zastirko umaknemo, da se zemlja segreje) sem zastirko pustil na gredi in v njo vmešal otrobe, bokashi posip, vermikompost, listavko ter zalil z BIM koncentratom.
Sedaj je pokrito s tunelom, v dneh dneh pričakujem veliko aktivnost in zvišanje temperature.
Namen je preperelo listno zastirko spremeniti v substrat kamor bom lahko sejal seme, upam, da rata.

zuf · Objavljeno: 01 Mar 2014 17:55 Naslov sporočila:

Današnje poročilo na zgoraj omenjeni poizkus.
Listje in celotna mešanica so se sprijeli v kompaktno snov, ki je zelo topla.
Če jo pomanem v roki razpade narazen.
Listje je za zdaj seveda ostalo nespremenjeno.
Zanimivost - tudi zemlja pod 10cm plastjo te snovi je topla!
Kot kaže je aktivnost na vrhuncu.
Poizkusno sem pod plast te aktivne snovi vtaknil tri namočena semena boba tik pred klitjem, če bodo lepo kalila in se kalček ne bo poškodoval bom 5. marca veselo sejal bob in blitvo.

zuf · Objavljeno: 01 Mar 2014 18:12 Naslov sporočila:

Pa še nova greda, nov poizkus.
Z grede smo umaknili zastirko in popleli.
Tam, kjer smo konec poletja sejali zeleno gnojilo (ajdo in sojo), je bilo zelo malo pleveli, zemlja pa bistveno bolj rahla kot na delu, kjer je bilo čez zimo samo delno zastrto z ostankom poletne zastirke.
Po opravljeni manikuri smo s pomočjo domačega BIM okužili otrobe, ki smo jih potem na približno 6 kvadratnih metrih vmešali v zgornjo plast zemlje.
Suhih otrobov je bilo za eno samokolnico, navlažil pa sem z 13L vode v katero sem vmešal 4 žlice koncentrata BIM na osnovi komposta.
Greda bo služila za prvi posevek solatne mešanice, kasneje za paradižnike, paprike, melancane.
video: http://tinyurl.com/pun9p84

enakomeren posip okuženih otrobov

otrobi vdelani v zgornjo plast zemlje - mikrobi so tok veseli, da kr po luftu skačejo

Aye-Aye · Objavljeno: 02 Mar 2014 10:13 Naslov sporočila:

zuf

, kako vidiš, da mikrobi po luftu skačejo, če jih ne vidiš Shocked

A te otrobe si samo zmešal z mib-om in vodo ali pustil tudi kaj fermentirati?

Sem ravno včeraj začela z ekperimentiranjem, nabrala sem zaenkrat večjo vrečo listavke, moram pa priznat da je bilo kar težko, saj skorajda še v gozd ne moreš, toliko je vej in podrtega drevja. Potem pa sem še precenila težo nabito polne vreče listavke. užet ko cuna

lpmami · Objavljeno: 02 Mar 2014 14:54 Naslov sporočila:

paprika · Objavljeno: 02 Mar 2014 15:26 Naslov sporočila:

me ful zanima kakšni bodo rezultati na papriki in paradižniku...
predvsem na papriki Very Happy

zuf · Objavljeno: 02 Mar 2014 15:39 Naslov sporočila:

jaz sem en velik mikroorganizem, pa se jih čuti... hehehe

Aye, nič ni bilo predhodno fermentirano.
Štiri žlice seruma sem en dan prej dal na toplo, drug dan vmešal v vodo in navlažil otrobe, ki so takoj šli na vrt.

Ja, jaz sem jo tudi parkrat nabiral v gozdu. Smile

Res se jo splača delat, samo v jeseni moraš biti pozoren kaj vse leži po tleh. Smile

Po domače je zdaj novi pregovoro: Večji kot je kup listja listja, več listavke je pri hiši.
Dobro bodite.

Aye-Aye · Objavljeno: 02 Mar 2014 22:05 Naslov sporočila:

zuf

Danes sem mlela vejevje polomljeno od žledu, zamislila sem si zastirko za maline in ostalo jagodičevje. Zdaj bi to zmleto maso preparirala z mikroorganizmi na osnovi listavke, ki si mi jo dal. Morda še malo otrobov ali celo bokašija, nekaj listja, kaj meniš?

metuljc · Objavljeno: 02 Mar 2014 22:38 Naslov sporočila:

Pred leti sem maline pognojila z organikom (peleti), posula z zmletimi deli trte, vej od obrezovanja, ne spomnim se, če je bilo še kaj. Kake 10 cm na debelo najmanj je bilo. In skozi celo leto je bilo pod zastirko vse živo deževnikov, se je prav videlo, kakšna je aktivnsot razkrojevalcev (drugih se s prostim očesom pač ne vidi). Tako da, Aye-Aye, po moje bo super, kar načrtuješ.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli