Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

labia

Kljub vsemu je razlika in to precejšnja. Sicer je odvisno tudi od kvalitete zemlje - predvsem prepustnosti. Precejšnja razlika je če gre za ilovnato zemljo , peščeno itd...
Tudi če s kanto zaliješ 3 krat po liter- voda ne bo dosegla take globine kot pri kapljičnem, kjer vsaka kaplja pade na isto mesto- torej vsa 3 litra na isti kvadratni cm.
Torej kaplja najprej ponikne in šele ko je v globini mokro in zemlja več ne more vpijati se v bistvu mokrota širi . Pri kanti pa se najprej razlije po površini in šele v drugi fazi pronica v globino.

Oldi

Čez 80cm visok paradižnik sem posadil pregloboko, dno korenin vsaj 40cm in me skrbi kako do tja spraviti vodo. Razmišljam o vkopani kanalizacijski cevi fi 50, dolžine cca 30cm, po kateri bi zalijal. Če bi je pustil ene 20 zunaj, je v njej prostora za 1 l vode, kar bi bilo po moje dovolj za vsaka 2 dni, 1l ali 2 pa na površino.

Kaj pa zrak in korenine pri taki globini?

labia

Vse kar je približek kapljičnemu zalivanju je dobro. Najbolj rodoviten in živ je vedno zgornji sloj zemlje- recimo do okoli 20 cm, seveda ne sme biti presušen.
Paradižnik naredi osnovno koreninsko grudo premera cca 20 cm, če je globje sajen potem naredi še eno na steblu nad tisto osnovno.
Potem pa naredi iz teh gostih koreninskih grud še posamezne tanjše korenine, ki so lahko dolge v povprečju 40 do 60 cm, le kakšna posamična je lahko pri površinskem zalivanju tudi daljša- tam do enega metra sem že videl. V iskanju vode rastlina sama požene korenine v smer večje vlage.

Če želimo čim globje zalivati je osnovno pravilo počasno, čimbolj točkasto zalivanje.
Nekateri delno vkopljejo narobe obrnjeno plastenko, tako, da je naluknjan zamašek ali celo brez zamaška obrnjeno v zemljo, dno plastenke pa je odrezano-tam se zaliva.
Ni pomembna globina vkopa- pomembno je počasno praznenje plastenke. Torej, da se izprazni v uri ali dveh. Tudi ni pomembno, da je plastenka vkopana tik ob paradižniku, ker bo rastlina sama pognala korenine v smeri plastenke.
Tam kjer bo najbolj vlažno- tam bo največ korenin naredila rastlina sama.

Če zalivamo površinsko jih bo največ naredila tik pod površino in bo občutljiva na nihanja vlažnosti in temperature. V takem primeru smo prisiljeni dnevno zalivati in sicer po malem. Ko se enkrat navadi na tak režim ( ustvari korenine pod površjem), ga ne smemo spreminjati, ker bo drugače rastlina trpela žejo ( vsi listi bodo že popoldne močno povešeni- če zjutraj ne bomo zalili).
Tudi tak način zalivanja je možen, zahteva pa dnevno ukvarjanje z rastlino.
Važno je da režima ne spreminjamo. Ne smemo občasno pretirano zaliti, ker bo to povzročilo, da bodo plodovi ob nenadnem presežku vlage pokali.
Torej ves čas vzgoje se moramo držati istega načina in količin vode pri zalivanju.

Sicer vsak paradižnik čez dan delno povesi liste, važno je da so zjutraj listi pokončni in čvrsti ( ne cunjasto viseči). To je pokazatelj, da je količina vlage v zemlji prava in da je naš režim za določen tip zalivanja ustrezen.

Sam način zalivanja in izvedba pa je prepuščena posameznemu gojitelju.
Ustrezno je v končni fazi vse. Če rastlina dobro uspeva pomeni, da smo prilagodili pogostnost zalivanja določenemu tipu zalivanja.

Tukaj sem fotografiral, kakšne so možne posledice zalivanja s kanto, ko rastlina naredi korenine tik pod površjem, močan curek iz kante pa izpira zgornji sloj zemlje in jo je zato potrebno dnevno zalivati- še bolje vsakih nekaj ur, ker drugače se korenine v soncu posušijo, rastlina pa odmre.

MARIJAV

Labia, vse podpišem, točkasto zalivanje je res najboljši način zalivanja.
Jaz paradižnike povečini sadim zelo globoko navpično in v jamo pred saditvijo močno zalijem, potem pa naredim okoli sadike tak krog z motiko v katerega kasneje zalijem po vsaj 5 litrov vode dvakrat na teden, če je res huda suša, ko pa imam zastrto s slamo, pa je dovolj zalito enkrat na teden. Tudi v tem primeru voda počasi pronica v globino, kar v jeseni vidim, ko paradižnike sploh ni mogoče pulit, saj so korenine zelo globoko. In tako imam tudi rodnost paradižnika izjemno bogato.
_________________
Živeti na podeželju je najlepše!

sqjam

šotorček je v tem vetru kr uporaben Very Happy

zuf

Upam, da nisem tečen... Marija, v jeseni lahko korenine pustiš v zemlji, rastline tik nad tlemi poreži, zemlja ti bo hvaležna z vsemi zračnimi in vodnimi kanalčki, ki jih bodo odmrle korenine pustile za sabo - pa še dosti humusa, pred tem pa še hrano za deževnike.
V jeseni ali v zimskem času, ko imaš čas, grede pokriješ še s 5cm komposta ali nezrelim kompostom ali vsaj eno leto starim dobro preperelim gnojem in grede so pripravljene za drugo leto.

aladin

V sušnih predelih je eden pogostejših načinov sajenja paradižnika (in ostalih plodovk) naslednji:

- skoplješ približno okroglo luknjo premera pol metra ali več čim globje (do kamna ali nepropustne plasti)
- v to luknjo natlačiš namočen karton in material ki zadržuje vodo
- to luknjo pokriješ na debelo s slamo
- paradižnike posadiš okrog luknje na običajen način (pognojiš, zaliješ, izrečeš urok ali dva ipd.) in jih zastreš.

Zalivaš izključno v luknjo s kartonom. Ko zmanjkuje kartona, ga lahko dodaš.

Na ta način imajo korenine nalogo da se prikopljejo do vode, ki je sicer razporejena po celotni globini, vendar jo je največ na dnu.

Slišal sem še eno bolj hard varianto, ki se jo grejo v Grčiji - posadijo paradajze na zgoraj omenjen način, v luknjo natočijo vode kolikor jo gre in potem za tri tedne pozabijo na vse skupaj - se ne pritaknejo ničesar. Na ta način je rastlina prisiljena iskati vodo zelo globoko in tudi v daljših sušnih obdobjih ne strada.

Bicikel

MARIJAV

Včeraj sem posadila k približno 80 kolom po dve sadiki ene sorte, danes pa me je strah, če ga nocoj ne bo odpihnilo s koli vred Crying or Very sad

. Tale veter je grozen.
Zuf, sem pred leti še pulila pred zimo (dokler mi je hrbtenica še bolje služila) , zdaj pa ne več, paradižnike kar pri zemlji odsekam, do spomladi pa tako vse preperi.
_________________
Živeti na podeželju je najlepše!

aladin

Pojma nimam, meni so paradajzi na ta način do sedaj dobro delali. Tudi po dopustu sredi poletja (10 dni) so še zmeraj živeli.

Oldi

Frendici sem dal Sweet Pea Currant - 95 od Ivčke v koritu na balkonu, danes pa ugotovim, da ima črne plodove. Svašta, gledam in gledam, steblo je res precej temno, kot tudi cela rastlina ampak ne kot ostali Indigo Rose, sploh ker je glede zalistnikov že od vsega začetka na videz čisti Sweet Pea Currant.

Kaj bi torej tole lahko bilo, Sweet Pea Currant ne more biti, ker je plod značilno črn z zeleno ramo kot Indigo Rose. Zanimivo, da na zalistnikih, ki rastejo kot na balkončkarjih in so razmeroma majhni, že cveti, kar ni značilno za Indiga.

Na spodnji sliki se na levi strani vidi cvet na spodnjem zalistniku. Povsem levo in desno je cvetje sosednjih balkončkarjev.

Ivčk

Oldi, nadvse čudno. Resnično je antocianček, kot se šika.
Da bi bil Sweet Pea Currant skrižan, je skoraj nemogoče, rasel je izolirano in pokrito z mrežo v viseči košari, daleč stran od vseh modrinčkov na vrtu. Torej gre tukaj za zamenjavo semen ali morda sadik.
Morda pa je le Indigo Rose, ki se je odločil malo 'pobalkončkati' zaradi načina vzgoje. Vsekakor opazuj sadiko in poročaj, tudi s slikami. Bo še zanimivo, kaj se bo iz tega iscimilo. V vsakem primeru izredno zanimiva najdba, jaz bi je bila zelo vesela Very Happy

_________________
Instagram profil: @iva.grasa.ig
Dostop do spletne ankete:
https://forms.gle/S3bLBtqhbhK1q6M6A

Trocki

Pri nas smo kakih 10 dni nazaj posadili sadike paradižnika na prosto. Prejšni vikend nas je presenetila drobna toča ter precej nizke temperature ( 2-3°C). Paradižnik sedaj zgleda takole, in ne vem če bo kaj iz tega. Kaj naj grem po nove sadike ali se bo tole kaj popravilo?

pika · Pridružen/-a: 05.06. 2013, 11:18 Prispevkov: 1350

Enako kot sem ti pri prapriki napisala, tudi moje rastlince je malo prestrelilo. Meni zgledajo dovolj lepe, jaz jih ne bi menjala, listje se bo že obraslo. Ko bodo pognali novi listi, bo to poškodovano zgubilo funkcijo, počasi porumenelo in odpadlo. Kar mirno.

Meni jih je lani toča oklestila tako, da so od njih ostali tri cm peclji brez vsega. Nekaj sem jih pustila za hec, pa so se obrasli in rodili, sicer res zelo pozno, ampak tole na tvoji sliki ni nič v primerjavi z mojimi lanskimi.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli