|
Gartlc Forum o vzgoji, negi, razpoznavanju in izmenjavi rastlin, sodelovanju z naravo ter druženju ljubiteljev vrtnarjenja
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
matelicl
Pridružen/-a: 24.10. 2013, 06:25 Prispevkov: 18 Kraj: Kranj
|
Objavljeno: 23 Mar 2014 20:04 Naslov sporočila: |
|
|
Pozdravljen zuf.
Verjetno ti je zaradi previsoke temperature ki je posledica delovanja mikroorganizmov "skuhalo" semena.
Sam pripravljam IMO4 in ga pustim 14 dni, da temperatura, ki je posledica delovanja mikroorganizmov iz 45 ~ 50 stopinj v središču 30 cm visokega kupa spusti na 30. Šele nato IMO4 potresem po gredi in z grabljami vdelam v zgornji sloj.
Podobno je pri zakopanem bokašiju. Če posadiš karkoli (tudi buče) na mesto kjer si zakopal kuhinjske odpadke ti temperatura in burno dogajanje v zemlji seme ali sadiko "skuha". _________________ LP
Lado |
|
Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 16.06. 2013, 18:31 Prispevkov: 1999 Kraj: Vitanje
|
Objavljeno: 23 Mar 2014 20:44 Naslov sporočila: |
|
|
Se mi zdi da ni zakuhalo, ker poganja ajda pa grah tam, tudi solata in ostalo kar smo sejali - v manjših količinah - tista semena, ki so bila globje.
Ta del grede z otrobi je bil čisto presušen.
Na začetku so otrobi malenkost zagreli površino s pomočjo sonca in vlage zemlje, ampak potem sta sonce in veter naredila svoje - v tistem delu kjer so drobna semena čakala na vznik so otrobi sproti srkali vlago in se hkrati sušili - za semena je bolj malo ostalo, prav tako za mikrobe.
Večina rastlin v posevku ima drobna semena in niso mogle kliti, ker ni bilo dosti vlažno.
Bom videl sedaj po padavinah, kako se bodo obnašali otrobi in upam, da vse vznikne. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Aye-Aye
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 12:29 Prispevkov: 2331 Kraj: Podgozd, 510 nm (20km J od LJ)
|
Objavljeno: 23 Mar 2014 21:57 Naslov sporočila: |
|
|
No na to sem tudi jaz pomislila, zuf, saj sem prav tako ravno v soboto mešala otrobe v zemljo in tam je bilo bolj suho, Zdaj vidim, da bo treba malo bolj ukopat ali še čez eno plast malo bolj glinene zemlje. na vrhu dodat. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 16.06. 2013, 18:31 Prispevkov: 1999 Kraj: Vitanje
|
Objavljeno: 23 Mar 2014 22:05 Naslov sporočila: |
|
|
Tukaj imamo že tako ali tako vetrovno, zdaj sušča pa sploh.
Otrobov tukaj ne bom več uporabljal na ta način, razen, če bodo mokre pomladi.
Kot je napisal matelicl, dobro je, da jih pred dodajanjem na vrt fermentiraš, potem se v stiku z zemljo hitreje razgradijo.
Pred več kot tednom sem fermentirane otrobe zmešal z isto količine dobre vrtne zemlje, krtin ipd.
Poslikam jutri kako zgleda.
Od zdaj naprej bom vedno otrobe mešal z zemljo, poskrbel za vlago in pustil, da naredi svoje in šele nato uporabljal na vrtu, za presajanje sadik ipd. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
paradajz
Pridružen/-a: 17.03. 2014, 19:03 Prispevkov: 1
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
aladin
Pridružen/-a: 17.06. 2013, 20:14 Prispevkov: 953 Kraj: Radovljica
|
Objavljeno: 28 Mar 2014 01:15 Naslov sporočila: |
|
|
En teden ni dovolj, da se otrobi razgradijo... še zmeraj jih gledam po (peščeni) zemlji. Na srečo grablje in zastirka naredijo svoje.
Pomaga, če seješ nakaljena semena, ki imajo že kalček in koreninico. Kljub mrzlemu in sušnemu vremenu se mi je gorčica brez težav prijela. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 16.06. 2013, 18:31 Prispevkov: 1999 Kraj: Vitanje
|
Objavljeno: 28 Mar 2014 23:22 Naslov sporočila: |
|
|
paradajz, hvala za tole!
aladin, si na vrt dajal otrobe takšne kot so, ali si jih prej okužil...?
Z dodajanjem otrobov na vrt imam bolj skromne izkušnje... za zdaj lahko rečem, da v mojem trenutnem vrtu s pomladjo kot jo imamo letos niso ravno primerni, če imamo namen gredo zasejati z drobnimi semeni, ki klijejo bolj proti površju.
Cel marec je bil suh, otrobi v vrhnji plasti so še vedno tam... tudi sedaj po deževju in vlažnejšem vremenu kar konkretno izsušujejo tla.
Za zdaj je sklep takšen, da so primerni za težko, mokro zemljo pa vendar vmešavanje v jeseni, da se res dobro razgradijo. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
aladin
Pridružen/-a: 17.06. 2013, 20:14 Prispevkov: 953 Kraj: Radovljica
|
Objavljeno: 28 Mar 2014 23:54 Naslov sporočila: |
|
|
Otrobi so bili okuženi, nisem pa jih prav dolgo namakal, še topli (dobesedno) so šli na gredo |
|
Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 16.06. 2013, 18:31 Prispevkov: 1999 Kraj: Vitanje
|
Objavljeno: 22 Apr 2014 22:53 Naslov sporočila: |
|
|
... danes ...
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
lpmami
Pridružen/-a: 17.07. 2013, 22:16 Prispevkov: 8333 Kraj: Povlje (nad Trstenikom) 620 mnm
|
Objavljeno: 13 Jul 2014 22:22 Naslov sporočila: |
|
|
Zuf je napisal: "Naredi sam Calphos"
Zbrala sem kar nekaj jajčnih lupin, jih posušila in danes popražila. Sicer se malo bojim, da niso bile dovolj temno pražene, ampak je že dovolj smrdelo, pa bi se lahko kdo v stanovanju ustrašil, da gori
Ohlajene sem zdrobila in nalila 5-kratno volumsko količino kisa.
V plastenki je postalo takole živahno.
https://picasaweb.google.com/lh/photo/n7eUmcuPslC22Kiubi65dtMTjNZETYmyPJy0liipFm0?feat=directlink
P.S. Upam, da bo povezava delovala. _________________ Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje |
|
Nazaj na vrh |
|
|
juglans
Pridružen/-a: 01.07. 2013, 15:19 Prispevkov: 3400 Kraj: Ribiška vas, ob Savi
|
Objavljeno: 13 Jul 2014 22:58 Naslov sporočila: |
|
|
Hm lpmami,nekako je bila reakcija v primerjavi z mojo občutno mirnejša.
Torej. Pred tednom sem ga (calphos) tudi sam pripravil, a izkušnje še nisem podelil z vsemi ostalimi. Za kislino sem uporabil alkoholni kis za vlaganje 9% in reakcija je bila zelo burna. Na hitrico sem moral "mešanico" preliti v vedro s (po oceni) 5x-nikom volumna. Penilo se je kot noro. Naslednji dan se je poleglo.
Verjetno pa tako različna reakcija ne upliva na učinkovitost gnojila.
Bi dodal še to, da praženja ne bom več ponovil v notranjosti stanovanja (smrdi kot 100 )
Mi pa ni povsem jasno zakaj se mora precejeno gnojilo še fermentirati? |
|
Nazaj na vrh |
|
|
lpmami
Pridružen/-a: 17.07. 2013, 22:16 Prispevkov: 8333 Kraj: Povlje (nad Trstenikom) 620 mnm
|
Objavljeno: 14 Jul 2014 00:10 Naslov sporočila: |
|
|
juglans je napisal/a: | Za kislino sem uporabil alkoholni kis za vlaganje 9% in reakcija je bila zelo burna. Na hitrico sem moral "mešanico" preliti v vedro s (po oceni) 5x-nikom volumna. Penilo se je kot noro. .....
Mi pa ni povsem jasno zakaj se mora precejeno gnojilo še fermentirati? |
Uporabila sem v glavnem 5-odstotni kis, ker sem 9-odstotnega imela samo slaba dva deci. Še dobro, ker sicer ne vem, kako bi rešila situacijo.
Tole s fermentiranjem je po moje malo zavajajoče, že v izvirnem članku. Po mojem razumevanju fermentacijo povzročajo mikroorganizmi oziroma njihovi encimi, ki predelujejo organsko snov. Tu gre za ekstrakcijo kalcija (v glavnem, pa še drugih elementov), ki jo povzroča ocetna (ali kakšna druga) kislina in mora ta potekati dalj časa. Nimam pa dovolj znanja kemije, da bi bolj natančno vedela, zakaj je reakcija oziroma izhajanje CO2 na začetku tako burna in ali se kasneje CO2 še tvori in kaj natančno se dogaja v času 20-dnevne "fermentacije". _________________ Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje |
|
Nazaj na vrh |
|
|
rukola
Pridružen/-a: 24.06. 2013, 07:52 Prispevkov: 367 Kraj: Ljubljana, Ponikve-Dobrepolje
|
Objavljeno: 14 Jul 2014 14:31 Naslov sporočila: |
|
|
Takole na hitro, brez kemijskih formul (ki jih itak ne znam):
netopni kalcijev karbonat
(jajčne lupine, školjke, polžje hišice, kapniki, ledvični kamni,...) razpade
v kalcij + (?x še kašne primesi) + CO2.
Če se topi hitro je pač reakcija burnejša, efekt pa isti.
Sem lupine prepražil že marca in jih zmlel v starem mikserju. Sem pa pri sajenju v jamico poleg uležanega gnoja dodal žličko praženih lupin. Pa ne pri vseh, ker sem se spomnil šele nekje čez polovico posajenih.
Jih bom pa danes nekaj namočil v kis za tale CalPhos.
juglans je napisal/a: | Mi pa ni povsem jasno zakaj se mora precejeno gnojilo še fermentirati? |
Me pa tudi zanima odgovor na to. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
figula
Pridružen/-a: 23.06. 2014, 21:26 Prispevkov: 3112 Kraj: MS
|
Objavljeno: 14 Jul 2014 17:07 Naslov sporočila: |
|
|
Mislim, da se je Patrick samo malo nerodno izrazil, v svojem zanosu fermentiranja vseh pripravkov je vtaknil izraz še sem .
V bistvu je to le čas, da se čimveč kalcija in fosfata predela v vodotopno in rastlinam dostopno obliko.
Tukaj je še video (drugi po vrsti) za boljše razumevanje:
http://www.prokashi.com/videos/ |
|
Nazaj na vrh |
|
|
metuljc
Pridružen/-a: 01.06. 2013, 13:30 Prispevkov: 9547 Kraj: Rimske Toplice, okoli 240 mnm
|
Objavljeno: 14 Jul 2014 17:15 Naslov sporočila: |
|
|
rukola je napisal/a: | Takole na hitro, brez kemijskih formul (ki jih itak ne znam):
netopni kalcijev karbonat
(jajčne lupine, školjke, polžje hišice, kapniki, ledvični kamni,...) razpade
v kalcij + (?x še kašne primesi) + CO2.
|
CaCO3 → CaO + CO2 Torej ne nastane kalcij ampak kalcijev oksid, žgano apno imenovano ljudsko. Postopek. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Gartlc Seznam forumov
-> Prehrana rastlin in preskrba tal Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10 Naslednja
|
Časovni pas GMT + 2 uri, srednjeevropski - poletni čas
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10 Naslednja
|
Stran 8 od 10 |
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|