Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

cinija1 · Objavljeno: 02 Mar 2014 22:38 Naslov sporočila:

Zuf ali se koncentrat BIM kupi?
Imam eno vrečo listja, otrobe bi kupila, samo o tem koncentratu BIM ne vem nič.
Ne zameriti moji nevednosti in hvala za odgovor
lp kata
_________________
Rože je na vrtu plela, pela pesem je glasno...

zuf · Objavljeno: 03 Mar 2014 09:51 Naslov sporočila:

BIM lahko v zameno za prispevek dobiš pri meni.
Seveda si ga lahko narediš sama, napotki sledijo danes.
BIM je v bistvu prva polovica IMO procesa... bom potem razjasnil.

Listje ni vredu za izdelavo posipa, mora biti listavka.
Če boš delala z listavko in otrobi, potem ne rabiš BIM koncentrata.

Če nimaš listavke, lahko posip narediš samo z otrobi, vendar boš v tem primeru potrebovala BIM ali kakšen drug koncentrat.

zuf · Objavljeno: 03 Mar 2014 10:53 Naslov sporočila:

IMO, BIM ?!?

Gre za oznake.

IMO - INDEGENOUS* MICRO-ORGANISMS(lokalni mikroorganizmi)

BIM - BENEFICIAL INDIGENOUS MICROORGANISMS(koristni lokalni mikroorganizmi)

* Indigenous sem prevedel v lokalen. Lahko se razume tudi kot avtohton, domač, domoroden.
Vidite torej, da je oboje dosti podobna stvar, kar se tiče imenovanja.
Tudi proces je enak!

Ko govorimo o IMO, ponavadi govorimo o IMO1-4 procesu.
BIM je pa tekoči koncentrat, ki se naredi iz IMO2 (fermentirana snov, glej spodaj opis procesa).
BIM je dobro opisan tudi tukaj - BIM - Gil Carandang.com.
Stran z recepti vsebuje tudi druge pripravke, med njimi LB-serum, naravna mineralna gnojila, kot je CalPhos in druge zanimive pripravke.

To je to, proces IMO1-4, ki v drugem koraku vključuje izdelavo BIM koncentrata.
IMO proces ne rabite izpeljati povsem do konca, dovolj je, če naredite koncentrat pa ste zmagali, kar se tiče uporabne pestrosti in vrednosti.
Stvar je res uporabna in zelo preprosta za pripravo.

Takole sem celotno stvar izpeljal v listnici, kjer so včasih shranjevali listje.
Prostor je pokrit, zračen in zdrav.

1. korak; Ohlajeno in majčkeno zmečkano kuhano pšenico sem v 1cm plasti dal v dve ločeni košarici.
V mojem primeru je bilo v vsaki košarici približno dve pesti pšenice, čisto dovolj za nadaljnji postopek.
Namesto pšenice lahko v kuhanem stanju uporabite krompir, kostanj, riž in druga žita.

Vabo sedaj nekam postavimo, da se mikrobi naselijo.
Najboljše je imeti več vab na različnih lokacijah (gozd, travnik, vrt, zrel kompost, listavka itd.)
Ni pa potrebno in lahko začnete z eno samo vabo na eni lokaciji, recimo na zrelem kompostu.
Košarico z vabo je dobro vkopati, kjer lovite mikrobe.
Recimo v gozdu, je najbolje vkopati pod listje direktno v stiku s humusom, na travniku lahko odstranite travno rušo in košarico delno vkopate v zemljo.
Jaz sem izbral dve vabi za lovljenje na dveh različnih lokacijah.

Eno košarico z vabo sem postavil direkt na listavko in pokril z listjem. ...drugo sem postavil na vermikompost (kompost deževnikov).

Po enmu tednu ob temperaturah 10°C so se koristni mikroorganizmi naselili na pšenico.
Tale košarica je bila rahlo vkopana v vermikompostu.

... tale pa v listavki.

Prisotnost bele plesni je dober znak.
Predolgo ne čakat, ker začne zmanjkovati hrane in se začnejo naseljevati zelene, rumene, črne plesni, ki niso zaželjene (slabi oz. ne tako dobri mikrobi).
Zgoraj na sliki je optimalno.

Okužena pšenica = IMO1.

2. korak; Naslednji korak je, da IMO1 zmešamo z enako količino "sladkorja" in naredimo IMO2.
Delal sem ločeno, saj sem imel dva vira.
Pšenico okuženo z vermikompostom / pšenico okuženo z listavko.

V ločenih posodah sem ju zmešal z enako količino "sladkorja" (rjav sladkor, bel sladkor, melasa, naravni sirupi, marmelada ipd.)
Jaz sem kot vir sladkorja uporabil melaso.

... kmalu po mešanju se je stvar že začela rahlo peniti.

Stvar se pokrije z gazo ali čim podobnim, da ne privlači živalic ipd.

V enmu tednu na sobni temperaturi stvar sfermentira in koristni mikroorganizmi se močno namnožijo.
IMO2 je dokončan.

Na levi strani je IMO2 na osnovi listavke, na desni na osnovi vermikomposta.
IMO2 lahko v takšnem stanju, na hladnem, pokrito s kakšno gazo, hranimo tudi dlje časa in ga uporabimo, kadar želimo.

3. korak; na izbiro imamo dve možnosti.
Lahko pripravimo tekoči koncentrat BIM in/ali nadaljujemo IMO proces.
Tekoči koncentrat BIM naredimo tako, da poljubni količini IMO2 dodamo 3 enote vode in pustimo na sobni temperaturi, za kakšen teden fermentirat.
Potem precedimo in pustimo še nekaj časa priprto, da se lahko sprošča pritisk - dokler se ne pojavljajo več mehurčki - takrat je koncentrat dokončan.
Dva BIM koncentrata z različnih virov (vermikompsot, listavka).

Shrani se najbolje v kakšni plastenki, na hladnem, podobno kot kupljeni EM koncentrat - to je zelo podobna zadeva, če zmešamo BIM koncentrate z različnih virov (v mojem primeru iz dveh virov - listavka in vermikompost) in dodamo še LB serum, smo naredili domači EM. ;).

Tako, to je bila prva možnost, izdelava BIM koncentrata.
Imamo še drugo možnost, nadaljevati IMO proces.
Če želite nadaljevati IMO proces, si prišparite nekaj IMO2, sicer pa lahko vsega porabite za izdelavo koncentrata (prva možnost).
Nadaljni IMO proces gre takole.
Vzamemo žlico IMO2 in vmešamo v 4 litre vode.
S tem navlažimo 8 kg otrobov in jih pustimo kakšen teden.

Drugi, tretji dan se temperatura otrobov močno zviša, zaradi aktivnosti mikroorganizmov, le ti se množijo in naseljujejo otrobe.
Ko se temperature normalizirajo se začne pojavljati bela plesen, otrobi se sprimejo v skupek.

Otrobi naseljeni s koristnimi mikrobi = IMO3.

4. korak; je aplikacija IMO3 in sicer z namenom izboljšave, inokulacije raznih substratov, lahko se vkoplje direktno na vrt idr.
Postopek in rezultat bogatenja raznih substratov z IMO3 je IMO4.
Primer IMO4; IMO3 zmešamo z enako količino poljubnega substrata, ki ga želimo obogateti.
Jaz sem IMO3 zmešal z isto količino krtin.
Po enmu tednu so se krtine okužile z belo plesnijo, tri tedne kasneje pa je bila stvar gotova.
Sedaj imajo krtine fino strukturo, niso več tako plastelinaste, ko se stisnejo v pest - izboljšala se je struktura, zagotovo pa tudi življenje v njih.
Na delavnici smo videli rezultat, tista čudovita snov, podobna trgovinski zemlji za setev. Smile

Obogatene krtine bom kasneje uporabil pri lončnicah, v koritih, pri presajanju sadik na vrt ipd.

To je to, proces IMO1-4, ki v drugem koraku vključuje izdelavo BIM koncentrata.
IMO proces ne rabite izpeljati povsem do konca, dovolj je, če naredite koncentrat pa ste zmagali, kar se tiče uporabne pestrosti in vrednosti.
Stvar je res uporabna in zelo preprosta za pripravo.

lpmami · Objavljeno: 03 Mar 2014 11:10 Naslov sporočila:

Hvala, da si takole razdelal BiM in IMO1-4. Na obisku sem vse razumela, zapomnila sem si pa malo manj. In tako nisem vedela, če je tisti črni sprimek BiM in kaj točno naj z njim.
_________________
Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje

zuf · Objavljeno: 03 Mar 2014 11:12 Naslov sporočila:

Ja, tisti črni fermentirani sprimek je IMO2.
Iz nje lahko narediš koncentrat BIM.
IMO2 snovi dodaš tri enote vode in pustiš, da nadalje fermentira, nato precediš in koncentrat je narejen.

zuf · Objavljeno: 03 Mar 2014 11:25 Naslov sporočila:

zuf · Objavljeno: 03 Mar 2014 11:31 Naslov sporočila:

zuf · Objavljeno: 03 Mar 2014 11:33 Naslov sporočila:

cinija1 · Objavljeno: 03 Mar 2014 15:23 Naslov sporočila:

Zuf hvala ti.
Imam betonski kompostnik. Pol m v zemljo, pol metra ven. Z deskami imam razdeljenega na dva dela. Kar sem imela v prvem delu sem premetala v drugi del, še prej sem pa lani spomladi ta drugi del ven zdevala in presejala. Kar je bilo grobega sem vrglal nazaj. Malo dračja spodaj, pa izmenično tisto iz prve jame zmetala v drugo, listje vmes. Potem sem dala zopet malo dračja spodaj v prvo in vse zadeve lanskega leta metala noter. Vmes malo listja (nabrala na sprehodu, vrečko po vrečko). Lani jeseni sem pa še to zdevala v drugo jamo in vmes malo slame.. Na vrh druge sem še dala črno vrečko, da imajo gostje temo in malo bolj toplo.
Novembra sem kupila organko in ga spraznujem kar v vrt. Ga zakopljem in sem šla malo odkopat pa je še vedno tak, kot bi ga ravnokar zakoopala. Zadnjo rundo sem dala v ta prvi del jame in malo razmetala in malo listja in slame gor.
Zuf povej mi, če delam prav ali bi bilo dobro še kaj coprat.

Imam pa eno malo njivco, na kateri je zemlja bolj boga. Vsako leto potrosim par kil tistih briketekov, ki je podkev gor naslikana. Ne morem se zdajle spomnik kako se reče. Pa na dobro sosedske odnose gledam.
Prav za na njivo sem mislila, da bi bilo fajn tiste otrobe potrosit.

Ja sem pozabila povedat, da sem tisto vodo iz organka malo razredčila in kar polila po kupu.
Zuf hvala ti, če boš vse to prebral in mi odgovoril.
S spoštovanjem do tebe, ki si poln znanja, te lepo pozdravljam
kata
_________________
Rože je na vrtu plela, pela pesem je glasno...

paprika · Objavljeno: 03 Mar 2014 20:23 Naslov sporočila:

danes sem kontroliral organkota ki sem jo zakopal v rastlinjak
ob pregledu je skoraj vsa zadeva obdana z temi glivami.Celo olup pomaranče razpada pod vplivom teh belih plesnivk.

zuf · Objavljeno: 03 Mar 2014 20:51 Naslov sporočila:

Pol dela in kmalu ne boš več našel, kar si zakopal. Smile

lepa kata, delaš prav.
Temeprature niso ravno optimalne, pa se ni moglo še razkrojit, saj se bo.
Mi smo ravno danes na eno gredo vkopali fermentirano organko vsebino, greda bo pa namenjena paradižnikom, tako da bo čas, da se vse skupaj dobro razkroji.

Kar se tiče otrobov, z njimi nimam ravno izkušenj na vrtu, sem šele začel coprat.
Poleg tega so dvomljivi kar se tiče ekologije, domnevam, da žito ni bilo ravno vzgojeno naravno in tudi otrobi lahko vsebujejo določene snovi, ampak... neki zelo narobe najbrž ni in sem bolj kot ne pomirjen, bom pa za vnaprej razmišljal o kakšnem ekološkem mlinu in njihovih otrobih.
Po občutku in nekaj preizkusih bi pa rekel, da lahko težko ilovico kaj hitro obogatiš in ji popraviš strukturo s pomočjo otrobov, sploh če so okuženi z koristnimi mikroorganizmi.

Vedno sem pravil, da je dobro njive spremeniti v veliiik vrt, torej grede in potke.
Tako bolje nadzoruješ obdelovalno površino, hitreje jo lahko izboljšaš, spomladi se hitreje ogreje in presuši, res veliko prednosti.
Tak način vrtnarjenja je opisan tukaj - http://gartlc.mojforum.si/gartlc-about329.html

Kar se tiče zalivanja s tekočino ni problem, le da ni preveč zalito, sploh pozimi ko je itak že vse mokro.
Pozimi je najboljše imeti kakšno pokrivalo za kompost, shranjeno kakšne suho snov, ki se vmešava v mokre in sveže odpadke.
Posip lahko uporabljaš tudi na kompostnem kupu, bo dobro prispeval.
Tu in tam kakšna lopata zemlje ali komposta na kup naredi čudeže.

andreja62 · Objavljeno: 04 Mar 2014 21:20 Naslov sporočila:

cinija1 · Objavljeno: 04 Mar 2014 21:52 Naslov sporočila:

Ej Zuf, ti si pa res več kot prijazen in potrpežljiv človek.
Veš veliko let že delam približno tako, kot sem opisala, ampak sedaj ko se pa tukaj "pasem" in požiram kaj vse pišete, bi pa rada čez noč veliko več.
Se bom morala malo umirit,.
Na 4. strani Prehrana rastlin in preskrba tal si napisal en recept:
1 jupol kanto otrobov
1 kanto listavke in 500g rjavega sladkorja
Po mojem z toplo vodo zmešaš sladkor in vse to poliješ in zmešaš. In praviš v posodo dat, ki naj bo neprodušno zaprt en mese.

Zuf to mi nekako deluje enostavno in mislim, da bi bila sposobna to naredit.
To bi potem imela za priboljšek rastlinam.
Zuf obljubim ti, da ti bom sedaj dala nekaj časa mir. Ko boš pa misli, da sem obupala, boš ugotovil, da si se zmotil.
Zuf brez zamere in hvala za vse napotke
pa lep pozdrav in vse dobro
kata
_________________
Rože je na vrtu plela, pela pesem je glasno...

paprika · Objavljeno: 05 Mar 2014 19:11 Naslov sporočila:

Danes sem malo prekopaval plitvo v rastlinjaku na koncu kjer sem določene kitajske zeli odstranil in pripravil za krompir.
Zanima me ,ker sem odkopaval povsem nespremenjene jajčne lupine
ki so bile zakopane lani takšen čas a gre za preveč neživo zemljo ali
to dalj časa razpada.?

juglans · Objavljeno: 05 Mar 2014 19:39 Naslov sporočila:

Jajčne lupine se ne bodo raztopile, le zdrobile se bodo na male delčke, katerih kasneje ne boš več opazil.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli