Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Plamenka

Več o rastlinjakovem ščitkarju.

<hr>

Plamenka

Plamenka

Plamenka

Plamenka

Plamenka

Plamenka

muha · Objavljeno: 21 Sep 2013 05:51 Naslov sporočila:

Spoznati ga sem imela srečo ob zadnji ohladitvi, ko sem sprednjo in zadnjo stran tunela zastrla s kopreno.

Kakor hitro se je pojavil, sem kopreno spustila na polovico, po nasvetih, da pomaga rošenje in po lastni presoji, da ga bo soda malo podrezala v rit, sem temeljito poškropila s sodinim škropivom. Potem pa v tunel preselila še mesojedko mastnico.

Rezultat: ni več niti sledu o njem.

Je pa težko reči, kaj od tega je pomagalo (ali pa morda seštevek vsega)

- škropljenje
- ponoven prepih
- splošno znižanje temperature
- mesojedka

Plamenka · Objavljeno: 06 Feb 2014 15:25 Naslov sporočila:

Danes sem v zimskem vrtu spet opazila nekaj rastlinjakovih ščitkarjev. Twisted Evil

Vse rastline sem poškropila z neemovim tonikom in upam, da se ga vsaj tu notri čimprej znebim. Zunaj pa bo najbrž te nadloge tudi letos polno.

paprika · Objavljeno: 06 Feb 2014 18:03 Naslov sporočila:

v našem rastlinjaku uspešno prezimuje.
Trdovratna nadloga.
Ali mogoče ve koliko dnevni razvojni cikel ima,saj se ga lahko z pravočasnim
večkratnim škropljenjem z eko zadevami znebimo.

Plamenka · Objavljeno: 06 Feb 2014 18:06 Naslov sporočila:

Pri nas ga ni bilo, mogoče kdaj kakšen tu ali tam. Predlansko jesen se je pa namnožil in lani ga je bilo ogromno. Verjamem, da bo lepo preživel zimo pod snegom, ledom...

juglans · Objavljeno: 06 Feb 2014 19:40 Naslov sporočila:

Po navadi zimo lepo preživi, mora pa obstajati dejavnik zaradi katerega le ni tako obstojen (rastlinjakov ščitkar), da bi bil po vrtovih stalno prisoten z po možnosti eksponentno potenco razmnoževanja.

Torej obstaja neznanka. (vsaj v mojem poznavanju tega škodljivca)

Lahko pa predstavim svojo lanskoletno izkušnjo s to tegobo.

V rastlinjaku gojim paradižnik, papriko, kumare in melancane za lastne potrebe in kot je to tudi običajno je v takšnih pogojih velik pritisk raznovrstnih škodljivcev. V večini so to pršica, r. ščitkar, trips ali resar, uši in na figi kapar. Lanskoletna praksa mi daje upanje, da le obstaja rešitev. Kot že rečeno sem se škodljivcev lansko leto prvič loteval z povsem biološkim pristopom in z rezultati sem bil zelo zadovoljen. Seveda to ne pomeni ničelno prisotnost, vendar pa dovolj omejeno, da so rastline uspevale in obrodile na pogled zelo zadovoljivo, lahko bi celo rekel, da zelo bogato.

Kako sem se loteval težave:
Škropiti sem pričel sredi poletja (ocena po spominu), ko so škodljivci pričeli kazati malce večjo prisotnost. Prvo škropljenje sem opravil z neem oljem, vsa nadaljnja pa z izmenjevanjem cimetovega olja, blago razrečenega pelinovega in hrenovega čaja. Ko je slučajno zmanjkalo cimetovega olja, sem ga nadomestil z timijanovim. Kar je pač bilo pri roki. Ob vsakem škropljenju sem mešanici dodal vodikov peroksid. Praviloma sem teretma ponavljal vsak teden, čeprav je resnica, da kakšen teden tudi nisem utegnil. Uporabljal sem motorno škropilnico, rastline pa sem dobesedno omočil, s spodnje in zgornje strani listov in stebel. S tem početjem sem vztrajal do poznega poletja, proti jeseni redkeje, na koncu pa sem že izgubil vztrajnostni moment. Se je pa tedaj že ohladilo in je s tem zbledela tudi agresivnost škodljivcev. Pridelka je bilo v jeseni veliko obratno sorazmerno pa opažene prisotnosti ne zaželjenih bitij. Saj veste, selektivni vid. Kmalu po zadnjem obiranju sem ostranil vse rastline iz rastlinjaka. Upam, da tudi večino zalege. Plevela ni in ga tudi ne sme biti, sicer ta predstavlja most do prvih spomladanskih sadik.
Pozabil sem omeniti še gosenice, ki objedajo paradižnike in paprike. Prisotnost je bila zanemarljiva v primerjavi z predhodno sezono, ko je bil moj odpor 0 (nič)

No, to so moje enoletne izkušnje in če bo to leto podobno, potem je pristop vsaj za moja pričakovanja sprejemljiv.
Leto pred tem je bila moja strategija nič boja proti škodljivcem, oziroma ignoriranje. Ti so bili pričakovano pre-premočni, jaz pa sit zalivanja ter lačen pridelka.

Neprecenljivo je tudi to, da lahko škropim v kratkih hlačah in brez plinske maske, halje, dolgih rokavov itd. Ob misli na vse te reči se mi obrača želodec.

Feel free, happy and healthy. Very Happy

Plamenka · Objavljeno: 06 Feb 2014 19:57 Naslov sporočila:

Z Neem tonikom sem lani precej omejila te škodljivce, na določenih delih vrta sem jih začasno odpravila, se pravi za 1 teden, potem sem morala spet škropiti. Koliko vodikovega peroksida na 1l pa si uporabil, Juglans?

zoyba · Objavljeno: 06 Feb 2014 20:58 Naslov sporočila:

Tudi jaz sem imel z Neem olje zadovoljive rezultate. Tole z vodikovim peroksidom bi bilo pa zanimivo poiskusit.
_________________
Robert

juglans · Objavljeno: 06 Feb 2014 22:17 Naslov sporočila:

Vodikov peroksid (30%, ki se ga dobi v trgovinah) sem mešal v 0,2% koncentraciji. To je 2ml peroksida na 1l vode. Približno, namreč bral sem že izjave, ko so uporabljali občutno močnejšo koncentracijo.

Vloga peroksida je bolj splošno krepčilna kolikor sem dobil vtis iz prebranega. Zaradi sproščanja kisika naj bi poleg odvračanja škodljivcev igral večjo vlogo pri preprečevanji pa tudi zatiranju bolezni.

To trdijo ljudje, ki ga uporabljajo že veliko let in rezultati naj nebi izostajali. Povezav si nisem shranjeval in tako sem verjetno zelo verodostojen. Embarassed

Toda pozor !!! Koncentriran VODIKOV PEROKSID je zelo jedek in tako nevaren za organizem. Uporabljajte zaščitna sredstva, to je očala in primerne rokavice. Razigrane otroke zadržite vstran, enako tudi psičke, mucke itd. Previdno !!!

Razrečen ni nevaren za kožo, ga pa je potrebno takoj poškropiti po rastlinah saj je drugače brez učinka.
----------------------------------
Zaradi uporabe nerazkuženega komposta se mi je lani, pri jajčevcih pojavljala fuzarijska uvelost rastlin. Kolikor sem uspel izbrskati je biološki pristop do te bolezni ustvarjanje pogojev v katerih rastlina dovolj hitro prirašča na koreninskem sistemu in tako prehiteva razvoj bolezni. Menda je dovolj močna rastlina prag, ko bolezen oslabi in je ni opaziti. Te malancane sem dodatno zalival s takšno koncentracijo peroksida, vendar po mojem mnenju premalo pogosto in bolezen se je v sicer zelo skromnem obsegu ohranjala do jeseni. Zanimivo, na nekaj rastlinah so znaki bolezni povsem izginili, sem pa opazil nenavadno bujnost vseh rastlin. Domišljam si, da sem za to zaslužen jaz in peroksid. Pridelka je bilo dovolj in to šteje.

Letos ne bom menjal zemlje in bom nadaljeval s peroksidom. Namenoma, v preizkus.

Slika bolezni:

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli