|
Gartlc Forum o vzgoji, negi, razpoznavanju in izmenjavi rastlin, sodelovanju z naravo ter druženju ljubiteljev vrtnarjenja
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
Plamenka
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 09:45 Prispevkov: 11054 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 22 Avg 2013 21:56 Naslov sporočila: Rastlinjakov ščitkar |
|
|
Več o rastlinjakovem ščitkarju.
<hr>
mfranc je napisal/a: | Pršice se dajo relativno hitro odstraniti, Pri njih je po navadi problem, da smo nepozorni in jih pozno opazimo, ko so že naredile precej škode. Cel kup insekticidov/akaricidov se dobi, tudi naravni in biološki.
Lahko probaš Kenyatox verde http://unichem.si/bio_vrt/bio_varstvo_pred_skodljivci/izdelek?prid=200
Zelo učinkovit je Neem Tonic, pršice odpravim z enim ali dvema škropljenjema.
Nimam podatkov o učinkovitosti Vivera Vertimec http://www.unichem.si/blagovne_znamke/Vivera/varstvo_pred_skodljivci/izdelek?prid=184 ......; kdo pozna?
Druga zgodba je ščitkar, bela muha ... .
Z neem tonikom sem jo držal na relativno malem številu; v vročini zadnjih tednov ga nisem uporabljal (čeprav vidim da ste ga eni uporabljali) ker sem se bal ožigov . In se mi je ščitkar razmnožil v enormne količine, tako da se mi je "film trgal" in sem (bil) pripravljen uporabiti vsa sredstva. Nabavil sem Mospilan, neonikotinid, ki je baje zelo učinkovit, ampak ne sam. In je potrebno k njemu s karenco tri dni, dodati specialno močilo NU-FILM-17 , ki pa ima karenco 30 dni ... . V Kaliji so mi lekarnarce dale močilo, ki naj bi tudi ustrezalo in je brez karence.
In čakam, da mi poči film .
Drugih, res učinkovitih sredstev ne poznam, čeprav se mnogi insekticidi kitijo z učinkovitostjo pred rastlinjakovim ščitkarjem.
Tudi tale Naturalis http://www.karsia.si/html/prodajni.php?subKategorijaId=81&vsebinaId=2507 mi je nepoznan - ga kdo obvlada?
Je pa hecna zadeva "simbioza" bela muha in voda/dež. Je že kdo opazil, da po dežju skoraj popolnoma izginejo? Do nadaljnega ....
Sva se pogovarjala z Babacom, tudi pravi, da si pomaga s prhanjem (drobno pršenje) npr. paradižnika.
LP |
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
Plamenka
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 09:45 Prispevkov: 11054 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 25 Avg 2013 13:16 Naslov sporočila: |
|
|
lera je napisal/a: | ja težava je v tem, da jaz sploh nisem na začetku opazila tega mogoče kakšno mušico sem pa tja pa temu nisem polagala preveč pozornosti nakar je sedaj ratal pravi obup, sem govrila z enim pa je rekel, da on uporabi Tepeki ampak je drag k pa še ni ne vem kako bio se mi zdi.
Mi smo se odločili, da bomo potem ko bomo spraznili rastlinjak poškropili z kako zadevo pa potem šele dali kaj drugega notri. Je pa res, da je tole vreme baje za njega idealno brez vlage, mogoče pa bo tale napoved za vikend držala pa bo kar sam izginil - saj vem samo pobožne želje.
Ma zdaj jih imam tudi že na dišavnicah in celo na kapucinkah, ki so zunaj rastlinjaka vendar zraven.
Ali mogoče kdo ve če tale preživi zimo? |
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
Plamenka
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 09:45 Prispevkov: 11054 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 25 Avg 2013 13:18 Naslov sporočila: |
|
|
mfranc je napisal/a: | lera je napisal/a: | Ali mogoče kdo ve če tale preživi zimo? |
Nič ne bodi v skrbeh; preživi, preživi
LP |
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
Plamenka
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 09:45 Prispevkov: 11054 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 25 Avg 2013 13:19 Naslov sporočila: |
|
|
lera je napisal/a: | Ampak kako se ga bomo pa potem rešili? No sem upala da ga vsaj zima uniči
Bo pa res treba tole razkužit na nek način. |
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
Plamenka
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 09:45 Prispevkov: 11054 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 25 Avg 2013 13:20 Naslov sporočila: |
|
|
paprika je napisal/a: | lera je napisal/a: | Glej ne vem jaz se nikakor ne morem rešiti ščitkarja - katastrofa |
za ščitkarja lahko kupiš živalce ki uničujejo ščitkarja pri zelenem hitu
v Ljubljani.
organizem se imenuje ENCARSIA FORMOSA je pa samo za rastlinjake! |
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
Plamenka
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 09:45 Prispevkov: 11054 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 25 Avg 2013 13:20 Naslov sporočila: |
|
|
paprika je napisal/a: | ne se preveč veselit haha
stane 30,62 € (z ddv) 3000 organizmov, kar zadostuje za 300-1000m2 velik rastlinjak, odvisno od števila škodljivcev. Potrebni so najmanj 3 vnosi na 7 dni oz. dokler ni vzpostavljeno ravnovesje .
Pomoje imaš majhen rastlinjak ,kar je bolje če se zadeve dobi pri kakšnem pridelovalcu, če bi bil pripravljen za manjši denar odstopit par živalic.
Sicer pa je letos že prepozno za biotike.
Zrele plodove pobrat pa Vivera vermitec poškropit pa bo,tako bom jaz dones naredo,paprike pa paradižnike sem pobral zvečer pa poškropim cel
rastlinjak. Drugače ne gre.
Sem gledal tole http://www.unichem.si/bio_vrt/bio_varstvo_pred_skodljivci/izdelek?prid=191
tega bi rabil najmanj 3 komade kar je 15€ vivera je pa 6€ pa še prime bolj
ker je insekticit in akaricid.
Sicer pa je letos katastrofa glede insektov. |
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
Plamenka
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 09:45 Prispevkov: 11054 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 25 Avg 2013 13:26 Naslov sporočila: |
|
|
lera je napisal/a: | Je pa res, da je tole vreme baje za njega idealno brez vlage, mogoče pa bo tale napoved za vikend držala pa bo kar sam izginil - saj vem samo pobožne želje.
|
Pri meni kljub temu, da so paradižiki in ostala zelenjava mokri, ni izginil! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30 Prispevkov: 19309 Kraj: Medvode-okolica 420 m nv
|
Objavljeno: 21 Sep 2013 05:51 Naslov sporočila: |
|
|
Spoznati ga sem imela srečo ob zadnji ohladitvi, ko sem sprednjo in zadnjo stran tunela zastrla s kopreno.
Kakor hitro se je pojavil, sem kopreno spustila na polovico, po nasvetih, da pomaga rošenje in po lastni presoji, da ga bo soda malo podrezala v rit, sem temeljito poškropila s sodinim škropivom. Potem pa v tunel preselila še mesojedko mastnico.
Rezultat: ni več niti sledu o njem.
Je pa težko reči, kaj od tega je pomagalo (ali pa morda seštevek vsega)
- škropljenje
- ponoven prepih
- splošno znižanje temperature
- mesojedka |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Plamenka
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 09:45 Prispevkov: 11054 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 06 Feb 2014 15:25 Naslov sporočila: |
|
|
Danes sem v zimskem vrtu spet opazila nekaj rastlinjakovih ščitkarjev. Vse rastline sem poškropila z neemovim tonikom in upam, da se ga vsaj tu notri čimprej znebim. Zunaj pa bo najbrž te nadloge tudi letos polno. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
paprika
Pridružen/-a: 09.07. 2013, 11:52 Prispevkov: 461 Kraj: Slovenska Bistrica
|
Objavljeno: 06 Feb 2014 18:03 Naslov sporočila: |
|
|
v našem rastlinjaku uspešno prezimuje.
Trdovratna nadloga.
Ali mogoče ve koliko dnevni razvojni cikel ima,saj se ga lahko z pravočasnim
večkratnim škropljenjem z eko zadevami znebimo.
Nazadnje urejal/a paprika 06 Feb 2014 18:18; skupaj popravljeno 1 krat |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Plamenka
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 09:45 Prispevkov: 11054 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 06 Feb 2014 18:06 Naslov sporočila: |
|
|
Pri nas ga ni bilo, mogoče kdaj kakšen tu ali tam. Predlansko jesen se je pa namnožil in lani ga je bilo ogromno. Verjamem, da bo lepo preživel zimo pod snegom, ledom... |
|
Nazaj na vrh |
|
|
juglans
Pridružen/-a: 01.07. 2013, 15:19 Prispevkov: 3400 Kraj: Ribiška vas, ob Savi
|
Objavljeno: 06 Feb 2014 19:40 Naslov sporočila: |
|
|
Po navadi zimo lepo preživi, mora pa obstajati dejavnik zaradi katerega le ni tako obstojen (rastlinjakov ščitkar), da bi bil po vrtovih stalno prisoten z po možnosti eksponentno potenco razmnoževanja.
Torej obstaja neznanka. (vsaj v mojem poznavanju tega škodljivca)
Lahko pa predstavim svojo lanskoletno izkušnjo s to tegobo.
V rastlinjaku gojim paradižnik, papriko, kumare in melancane za lastne potrebe in kot je to tudi običajno je v takšnih pogojih velik pritisk raznovrstnih škodljivcev. V večini so to pršica, r. ščitkar, trips ali resar, uši in na figi kapar. Lanskoletna praksa mi daje upanje, da le obstaja rešitev. Kot že rečeno sem se škodljivcev lansko leto prvič loteval z povsem biološkim pristopom in z rezultati sem bil zelo zadovoljen. Seveda to ne pomeni ničelno prisotnost, vendar pa dovolj omejeno, da so rastline uspevale in obrodile na pogled zelo zadovoljivo, lahko bi celo rekel, da zelo bogato.
Kako sem se loteval težave:
Škropiti sem pričel sredi poletja (ocena po spominu), ko so škodljivci pričeli kazati malce večjo prisotnost. Prvo škropljenje sem opravil z neem oljem, vsa nadaljnja pa z izmenjevanjem cimetovega olja, blago razrečenega pelinovega in hrenovega čaja. Ko je slučajno zmanjkalo cimetovega olja, sem ga nadomestil z timijanovim. Kar je pač bilo pri roki. Ob vsakem škropljenju sem mešanici dodal vodikov peroksid. Praviloma sem teretma ponavljal vsak teden, čeprav je resnica, da kakšen teden tudi nisem utegnil. Uporabljal sem motorno škropilnico, rastline pa sem dobesedno omočil, s spodnje in zgornje strani listov in stebel. S tem početjem sem vztrajal do poznega poletja, proti jeseni redkeje, na koncu pa sem že izgubil vztrajnostni moment. Se je pa tedaj že ohladilo in je s tem zbledela tudi agresivnost škodljivcev. Pridelka je bilo v jeseni veliko obratno sorazmerno pa opažene prisotnosti ne zaželjenih bitij. Saj veste, selektivni vid. Kmalu po zadnjem obiranju sem ostranil vse rastline iz rastlinjaka. Upam, da tudi večino zalege. Plevela ni in ga tudi ne sme biti, sicer ta predstavlja most do prvih spomladanskih sadik.
Pozabil sem omeniti še gosenice, ki objedajo paradižnike in paprike. Prisotnost je bila zanemarljiva v primerjavi z predhodno sezono, ko je bil moj odpor 0 (nič)
No, to so moje enoletne izkušnje in če bo to leto podobno, potem je pristop vsaj za moja pričakovanja sprejemljiv.
Leto pred tem je bila moja strategija nič boja proti škodljivcem, oziroma ignoriranje. Ti so bili pričakovano pre-premočni, jaz pa sit zalivanja ter lačen pridelka.
Neprecenljivo je tudi to, da lahko škropim v kratkih hlačah in brez plinske maske, halje, dolgih rokavov itd. Ob misli na vse te reči se mi obrača želodec.
Feel free, happy and healthy. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Plamenka
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 09:45 Prispevkov: 11054 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 06 Feb 2014 19:57 Naslov sporočila: |
|
|
Z Neem tonikom sem lani precej omejila te škodljivce, na določenih delih vrta sem jih začasno odpravila, se pravi za 1 teden, potem sem morala spet škropiti. Koliko vodikovega peroksida na 1l pa si uporabil, Juglans? |
|
Nazaj na vrh |
|
|
zoyba
Pridružen/-a: 20.06. 2013, 21:54 Prispevkov: 252 Kraj: gorenjska
|
Objavljeno: 06 Feb 2014 20:58 Naslov sporočila: |
|
|
Tudi jaz sem imel z Neem olje zadovoljive rezultate. Tole z vodikovim peroksidom bi bilo pa zanimivo poiskusit. _________________ Robert |
|
Nazaj na vrh |
|
|
juglans
Pridružen/-a: 01.07. 2013, 15:19 Prispevkov: 3400 Kraj: Ribiška vas, ob Savi
|
Objavljeno: 06 Feb 2014 22:17 Naslov sporočila: |
|
|
Vodikov peroksid (30%, ki se ga dobi v trgovinah) sem mešal v 0,2% koncentraciji. To je 2ml peroksida na 1l vode. Približno, namreč bral sem že izjave, ko so uporabljali občutno močnejšo koncentracijo.
Vloga peroksida je bolj splošno krepčilna kolikor sem dobil vtis iz prebranega. Zaradi sproščanja kisika naj bi poleg odvračanja škodljivcev igral večjo vlogo pri preprečevanji pa tudi zatiranju bolezni.
To trdijo ljudje, ki ga uporabljajo že veliko let in rezultati naj nebi izostajali. Povezav si nisem shranjeval in tako sem verjetno zelo verodostojen.
Toda pozor !!! Koncentriran VODIKOV PEROKSID je zelo jedek in tako nevaren za organizem. Uporabljajte zaščitna sredstva, to je očala in primerne rokavice. Razigrane otroke zadržite vstran, enako tudi psičke, mucke itd. Previdno !!!
Razrečen ni nevaren za kožo, ga pa je potrebno takoj poškropiti po rastlinah saj je drugače brez učinka.
----------------------------------
Zaradi uporabe nerazkuženega komposta se mi je lani, pri jajčevcih pojavljala fuzarijska uvelost rastlin. Kolikor sem uspel izbrskati je biološki pristop do te bolezni ustvarjanje pogojev v katerih rastlina dovolj hitro prirašča na koreninskem sistemu in tako prehiteva razvoj bolezni. Menda je dovolj močna rastlina prag, ko bolezen oslabi in je ni opaziti. Te malancane sem dodatno zalival s takšno koncentracijo peroksida, vendar po mojem mnenju premalo pogosto in bolezen se je v sicer zelo skromnem obsegu ohranjala do jeseni. Zanimivo, na nekaj rastlinah so znaki bolezni povsem izginili, sem pa opazil nenavadno bujnost vseh rastlin. Domišljam si, da sem za to zaslužen jaz in peroksid. Pridelka je bilo dovolj in to šteje.
Letos ne bom menjal zemlje in bom nadaljeval s peroksidom. Namenoma, v preizkus.
Slika bolezni:
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|