Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

muha · Objavljeno: 26 Dec 2013 12:41 Naslov sporočila:

Super branje za praznične dni - hvala vsem! Very Happy

Sama se ne bom šla natančnih poskusov in posnetkov, si pa skrbno beležim vse, kar bi mi lahko prišlo prav pri izboljšanju rezultatov in to vklopila v dosedanji način dela - občasno prinesla iz gozda vrečo listavke, zmetala na kompost vse prekisane ali belo-plesnive mlečne izdelke, sirupe, marmelade in upoštevala, kar bom še podobnega našla v vaših prispevkih.

Aye-Aye · Objavljeno: 26 Dec 2013 12:54 Naslov sporočila:

Problem v belem sladkorju in moki je predvsem v tem, kot pravi greeny, preveč hitro pride v kri. Beli sladkor je je čist ogljikov hidrat, osiromašen vitaminov in mineralov, ne vsebuje več snovi, ki jih potrebujemo za optimalnejšo prebavo, pravzaprav nas osiromaši z minerali, saj jih za pomoč prebave potem jemlje iz naših rezerv v telesu in ko teh zmanjka, zbolimo. Predvsem kalcij, magnezij, železo, baker, mangan.. pa tudi vitamine skupine B. Zato je sladkor v najbolj naravni obliki najprimernejši za naše telo, tako sklepam tudi za naravo, vrt, najboljša je prav melasa pa sadni sirupi kot ga je opisal zuf, domač sirup iz sladkorne pese pa verejtno tudi brezov sok, le da je dela več in če gojimo yacon, tudi iz njega lahko skuhamo sirup. Recimo tako kot tu .

pa še:

metuljc · Objavljeno: 26 Dec 2013 14:30 Naslov sporočila:

juglans · Objavljeno: 26 Dec 2013 14:57 Naslov sporočila:

TA povezava bo odpravila nejasnosti katere vrste mikoriznih gliv sobivajo z posameznimi rodovi rastlin.

Vsekakor zanimiva debata; me nekako sili v realizacijo že dlje časa miselno obdelovane snovi. Spomladi torej.

labia · Objavljeno: 26 Dec 2013 15:03 Naslov sporočila:

, prav uživam ko berem različna mnenja. Najprej hvala Aye-aye za tisto nalogo , ki govori o kefirju. Sem vse prebral in je zelo zanimiva, še posebno rezultati, ki niti ne potrjujejo velikega naskoka kefirja. Verjetno je treba rezultate obravnavati kritično. Ni šlo za test na ljudeh, časovni interval je bil v primerjavi z življenjskim obdobjem človeka izredno majhen, vpliv sestave prehranjevanja pri ljudeh je drugačen,....
Pred precej leti, ko je bil kefir hit, sem gobice gojil tudi sam, po nekaj mesecih me je nekako minilo. Pozneje so se pojavile gobice za vodni kefir in tudi to je bilo videti nekako antipatično in ni vzbujalo teka-žeje.
Vsake toliko časa pa se zanimanje v širši javnosti vrne.

Zapisi, ki jih priobči metuljc so seveda pričakovano bolj strokovni. Škoda, ker se ne oglasi kak mikrobiolog, ki je bolj doma na tem področju. Žal smo tukaj, bolj kot ne, laiki in amaterski preiskuševalci. Nič zato. Veliko ljudi preizkuša različne postopke in metode, katerim se včasih lahko prizanesljivo nasmehnemo, včasih pa je tudi kako zrno, ki se izlušči, bolj kvalitetno.
Nekaj šteje tudi veselje do tega dela in up, da morda pridemo do rešitve. Tako pridemo do bokašija, kompostnega čaja in podobnih domačih izdelkov, nekateri so se dokazali tudi v bolj strokovni javnosti.

Uff, malo sem zašel, v bistvu se nekako strinjam z metuljc:"načeloma so mikorize precej specializirane povezave."
Saj vsi vemo kje raste jurček, brezov goban in podobno. Kako gre ta zadeva v naravi je jasno.
Pa vendar se najdejo ponudniki mikoriznega inokulanta, kot primer:
http://www.mikoriza.si/symbivit.php
zato me v bistvu zanima ali se morda vseeno nebi dalo aplicirati kaj od tega in morda priti do podobnih rezultatov kot v naravi.

Ena od idej: Zelo bi mi pasalo doseči mikorizo recimo pri paradižniku. Lepše bi rasel, manj bi trpel sušo- temperaturne spremembe, manj zalivanja,...Morda bi bila ena od poti jeseni, ko čistimo gredico, porezati koreninice paradižnika in jih posušiti. Potem pa z nekim aktivatorjem multiplicirati glivice, ki seveda so prisotne na koreninicah.....

Vas berem dalje......

ferdo36 · Objavljeno: 26 Dec 2013 16:08 Naslov sporočila: Mikoriza

Če koga zanima naj pogleda podjetje SIMBION,ki se ukvarja z mikoriznimi gljivami.Preizkušal sem njihov proizvod na sadikah borovnic.
Pri zelo mladih potaknjencih je bil rezultat viden,pri starejših pa je okuženost z mikoriznimi gljivami pogoj,da sploh uspevajo.V ustreznem kislem substratu se okužba razširi sama!
_________________
Narava vse povrne!

lpmami · Objavljeno: 26 Dec 2013 16:08 Naslov sporočila:

labia · Objavljeno: 26 Dec 2013 17:09 Naslov sporočila:

Aha, malo sem iskal in našel. Pa saj mi tukaj na Gartelcu smo skoraj v sami špici znanstvenih trendov - no, bi se reklo se zanimamo za najnovejše dosežke.
Na strani COST (Evropska kooperacija v znanosti in tehnologiji) v "akciji 870" multidisciplinarno raziskujejo uporabo mikoriznih gliv v agronomiji. Tudi Slovenija ( poleg praktično vseh držav, ki so se prijavile) je v tem projektu in je že prispevala nekaj znanstvenih člankov.

Slovenska stran je: http://mycorrhiza-slovenia.com/ in odgovorna za project doc.dr Irena Maček.
Intervju z njo ( samo zvočni) je tukaj: http://ava.rtvslo.si/predvajaj/skrivnostna-omrezja-talnih-gliv/ava2.139649177/
Govori pa 40 minut na temo: Skrivnostna omrežja talnih gliv

Poglejmo tukaj na COST (European Cooperation in Science and Technology): http://www.cost.eu/domains_actions/fa/Actions/870

Torej naj bi se dalo z dodajanjem mikoriznega inokulanta ( enostavno povedano- posušenih glivic) v zemljo povečati pridelek- poleg vseh ostalih pozitivnih učinkov.

Del rezultatov je objavljen tukaj:
http://w3.cost.eu/fileadmin/domain_files/FA/Action_870/final_report/final_report-870.pdf

Nekaj, kar bo pa zanimalo gojitelje paradižnika pa bo diplomska naloga :
http://kfrserver.natur.cuni.cz/studium/diplomky/posudky/kudlackova_skolitel.pdf
ki se nanaša na mikorizo v zvezi s paradižnikom, porom in koruzo:
"Předložená práce je zaměřena na testování organického pěstování rajčete (Solanum lycopersicum
L.) a póru (Allium porrum L.) s využitím organického hnojení biomasou kukuřice (Zea mays L.), a
očkování mykorhizními a saprotrofními houbami"

Bi se reklo, da smo na pravi sledi....

zuf · Objavljeno: 26 Dec 2013 17:14 Naslov sporočila:

Bravo lpmami!
Kdor sledi mojim zapisom ve, kako tečen sem z neprekopavanjem na zelenjavnem vrtu, puščanje korenin v tleh ter zaščiti tal skozi celotno sezono.
Vse to je nega zemlje, nega življenja v tleh.
To je v bistvu moj glavni steber.
Lahko na veliko inokuliramo z mikrobi, med njimi z mikorizo, ampak, če rušimo hišo vsako leto smo bolj malo dosegli.
Zdi se mi smiselno, da kultiviramo in vnašamo KLM na vrt, ampak potem tudi nadalje ustrezno negujemo njihovo hišo.

metuljc, koruza bo imela korist, pa vsa žita recimo.
Poleg tega ne kultiviramo samo travne mikorize, ampak tudi mikorize ostalih rastlin na travniku, med njimi lukovke, metuljnice, pa stvar dobi drugo širino.

Te stvari so v tujini že mnogo dlje, kot tukaj pri nas.
Na kratko, kultiviranje in uporaba mikorize na vrtu in njivah deluje.

metuljc · Objavljeno: 26 Dec 2013 20:59 Naslov sporočila:

zuf · Objavljeno: 26 Dec 2013 21:09 Naslov sporočila:

Kje se najde najgloblja in najboljša zemlja v naravnem okolju?
V prerijah.
O tem sem govoril.
Okolje z najintezivnejšo mikorizo je tam, kjer rase trava.
Navsezadnje zelenice le niso tako napačne, ustvarjajo namreč globoke plasti dobre zemlje.
Pod pogojem neprisotnosti kemije seveda.
Kemija vse pobije, glive so pa sploh občutljive.

Glomalin je zelo zanimiva stvar.

Za resnični uspeh pri kultiviranju tal je mikoriza na prvem mestu!
In ja, se strinjam, to so zelo specifične povezave, zato je naša glavna naloga dopustiti mikorizo.
S prekopavanjem se lahko poslovimo od nje.

In ja, domači ljudje so super, v tujini pa se te stvari uporabljajo v praksi s strani kmetovalcev, vrtnarjev.

greeny · Objavljeno: 27 Dec 2013 00:21 Naslov sporočila:

metuljc verjetno zanima le konkretno informacija, zakaj so trave posebne glede mikorize. Bi tudi mene, pa si verjetno bolj po občutku govoril? Sicer pa kot si rekel, na travniku raste veliko različnih rastlin iz veliko različnih rodov in družin, zato je posledično tudi glivna združba pestra. Seveda pa vsi vemo, da na vrtovih gojimo marsikaj, tudi čudnega in eksotičnega, zato pa si upravičeno mislimo, da za inokulumi iz narave verjetno vsaj nekaterim rastlinam lahko pomagamo. Mikorizne povezave pa so odvisno lahko precej specifične, pogosto pa je neka rastlina (tudi naenkrat) povezana z več različnimi glivami, neka gliva pa z več rastlinami. Bolj raznoliko vzamemo, več šans je, da zadanemo. (Bi dodal še, da so po trenutnih dognanjih sicer mikorizne glive zelnatih rastlin precej generalistične, vendar pa veliko znanstvenikov meni, da to le zato, ker bi se bilo treba lotiti iskanja razlik med posameznimi glivami, ker je verjetno veliko vrst znotraj tega, kar poznamo... ampak to je ali pa ni za verjet...)

Je pa zanimiva misel (moja=)) tudi to, da so naši vrtovi itak večinoma iz travnikov nastali. Sklepam, da bi zato tudi večina MO morala biti tam prisotnih. Skozi leta intenzivne rabe se to lahko osiromaši, verjetno pa se z malo pomoči v obliki dodatkov, spremenjenega načina delovanja lahko ravnovesje ponovno vzpostavi. V tem pogledu bi verjetno tudi mešani posevki, torej bolj naraven/travniški mozaičen izgled vrta pomagal - so MO bolj enakomerno prisotni po vrtu in vsako leto se bolje obnavljajo ob različnih rastlinah.

Sem pa na hitro gledal za paradižnik in ja, ima mikorizo, v eksperimentu je bila tudi dokazana nekoliko boljša rast, tudi rodnost (ne gre za bajne cifre, ampak je...), zanimivo pa pišejo tudi o možnosti, da bi se rastline ˝sporazumevale˝ preko teh povezav oz. obstaja možnost, da bi recimo bolezen pri eni rastlini lahko pomenila kakšen signal, ki bi se prek mikorize razširil na druge rastline v tem omrežju. Ta ideja mi je nova. V temle članku so v uvodniku (Introduction) napisane razni možni učinki oz. vplivi mikorize in načini komunikacije med rastlinami. Jaz te (čeprav se sklicujejo na dokazane eksperimente) berem vedno z rezervno. Da je neka stvar lahko vzeta za zelo verjetno, je potrebno veliko premisleka, da se izloči možne druge vplive oz. da res izločiš vse ostalo, da potrdiš, kar te zanima.

@juglans: da samo pojasnim to povezavo. Ta kaže na tip mikorize. Kot sem v enem svojih prejšnjih postov povedal, obstaja nekaj tipov mikorize. Kot najpomembnejša se smatra arbuskularna (malce preveč posplošeno tudi endomikoriza) z vključevanjem vsaj 3/4 rastlin (zelnate), potem ektomikoriza z lesnatimi rastlinami, potem so pa še posebni tipi, recimo orhidejska, erikoidna (večina rastlin družine vresovk - rododendroni, borovnica, resa, vresa ipd., zato tudi poseben miks zanje v spletni trgovini, ki jo je linkal labia), pa monotropoidna (le nekaj parazitskih rastlin), tu je pa skoraj konec. To so torej tipi mikorize, predvsem glede na morfologijo (kako zgleda pod mikroskopom), kako sta rastlina in gliva povezani, pa seveda potem so tu vključene različne glive in različne rastline.

zuf · Objavljeno: 27 Dec 2013 00:52 Naslov sporočila:

Ne prihaja iz občutka, ampak iz zanesljivega vira: video Soil Secrets 4: on Mycorrhizae
Pravi, da so najbolj intenzivna mikorizna okolja v/na travi in da je trava, kar se tiče mikorize zmagovalka med rastlinami.
Zakaj?
Tega ne pove.
Pove pa tole: trave morajo obvezno tvoriti mikorizo, ker drugače zelo trpijo.
Mogoče se v tem skriva razlog.
Ali pa tudi ne, ker tudi drevo trpi brez mikorize in ima dejansko obvezo biti v mikorizi.
Na misel mi pride tudi tole - travnati habitati imajo ogromno, ogromno koreninske mase in če je vse to okuženo, uf!
Seveda, tudi drevo naprimer ima ogromno koreninske mase pa ga trava po viru sodeč premaga.
Ne vem.
Naj samo omenim, da večina podatkov zapisanih v tej temi prihaja iz dobrih zanesljivih virov in ne pišem nekaj v tri dni.
Vse preberem in preposlušam večkrat, tudi preverim pri različnih virih in šele nato grem in težim drugim.
Pa še takrat mi je malo čudno, ker dobim vprašanja na katera ne znam odgovorit, ker nimam znanja, ki jih je imel vir.
Zato pa marsikdaj ne znam odgovorit na težka in zanimiva vprašanja.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli