 |
Gartlc
Forum o vzgoji, negi, razpoznavanju in izmenjavi rastlin, sodelovanju z naravo ter druženju ljubiteljev vrtnarjenja
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
greeny
Pridružen/-a: 09.06. 2013, 14:48
Prispevkov: 795
Kraj: MS - LJ
|
 Objavljeno: 25 Dec 2013 12:44 Naslov sporočila: |
 |
|
Zelo zelo zanimivo branje pripravljate!!! Jaz imam tisoče vprašanj, še najbolj me pa moti, da je čisto nemogoče vedeti, kaj se dogaja v teh masah, kjer se namnožujejo MO. Zmeraj so drugačeni, sigurno se ne množijo vsi, ker obstaja tekmovanje. V glavnem to neznanje in nezmožnost poznavanje me spravlja kar malo ob pamet, vse je tako neoprijemljivo=). Je pa tema pri kateri lahko presediš tedne. Bom spremljal=)
Kar se sladkorja tiče, pa prav tako super, vem zdaj precej več in to je res taka vsakodnevna stvar, super! Sladkor je seveda v osnovi nekakšen univerzalni in hiter vir energije, ki ga večina (po moje) MO lahko izkorišča. Seveda pa tudi sladkor veže vodo, zato je konzervans (vemo pri marmeladah), ampak to veste in te mase ne boste zasipavali s sladkorjem=). |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
zuf
Pridružen/-a: 16.06. 2013, 18:31
Prispevkov: 1999
Kraj: Vitanje
|
| Objavljeno: 25 Dec 2013 14:20 Naslov sporočila: |
|
|
To je to, hvala vsem za raziskovanje zelo zanimivih stvari.
greeny, dejansko se nam sanja ne, kaj vse se dogaja na mikrobiološki ravni.
Toliko je neraziskanega, pa še tisto kar je, je zelo malo.
Čutim tvojo frustracijo, sploh, če študiraš v tej smeri. 
Mimogrede, včeraj me je zadelo in sem v bistvu dojel tvoj dvom glede lovljenja MO brez stika z zemljo.
Res je, če je namen izboljšati življenje v tleh, je logično, da vabo daš v neposreden stik z živimi zdravimi tlemi iz različnih lokacij.
Mislim, da je ključ za strastnega ljubiteljskega lovilca mikrobov v opazovanju učinkov, ko se pripravki uporabijo.
Pa seveda upoštevanje ključnih smernic kako jih loviti in razmoževati ter uporabljati, kasneje pa se tudi igrati z lastnimi idejami.
Vir sladkorja za hrano mikrobom
labia, dvomi so vedno zdravi.
Spet nič ne vem, oziroma sem moral ovreči prepričanja glede belega sladkorja.
Naj omenim, da uporabljam in priporočam rjavi moscavado sladkor, ki je pridobljen iz sladkornega trsa, torej kvalitetna roba.
Ne priporočam rjavi sladkor sladkorne pese, ki je pobarvan.
Če je pobarvan z melaso bi še šlo, ampak nikoli ne veš.
V nobenem primeru pa beli sladkor sladkornega trsa, ta je najslabši.
Te stvari sem že pred časom slišal, pa mi niso bile čisto jasne, hvala za razlago.
| Citiram: | | Torej, en delček kritičnega dvoma sem vnesel : beli ali rjavi sladkor? |
Moj odgovor na tole je - nič od tega!
Verjamem v domače vire.
Melaso in rjav sladkor iz tropskih dežel trenutno uporabljam, a mi ta vir na dolgi rok ne diši.
Tudi industrijski beli sladkor iz sladkorne pese ne, pa čeprav deluje.
Torej, domači vir sladkorja mi je trenutno zelo všečna ideja.
Vir?
Neprekuhan jabolčni sok, pridobljen s prešanjem jabolk.
Svež sprešan sok smo v obilju zamrznili, ga imam čisto dovolj.
In je tudi logično, melasa prve stopnje kot stranski produkt se pridobi pri vretju soka sladkornega trsa.
Isto naredim z jabolčnim sokom.
Je zanimv proces.
1,5L plastenko zamrznjenega jabolčnega soka potopim v toplo vodo.
Najprej se odtali pol litra zelo gostega sirupa, to iztočim iz plastenke (skoraj ne moreš piti, tako sladko je), plastenko potopim nazaj v toplo vodo in naslednjih pol litra je malo bolj voden sok (še vedno sladek), zadnjih pol litra je pa zelo vodeno.
Potem vzamem prvih pol litra zelo gostega sirupa in ga počasi vrem, nakar dobim zelo gosto snov, po teksturi podobno melasi.
Če vrem čisto do konca dobim žele, ki ga lahko primem v roko in oblikujem.
Vse tri različice so pomojem odličen vir sladkorja za mikrobe:
1- gosti sirup pridobljem pri odtajanju
2- zgoščen sirup po vretju
3- žele
Zdaj moram samo še sprobat zgornje tri in primerjat z melaso/rajvim sladkorjem. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
labia
Pridružen/-a: 08.06. 2013, 07:15
Prispevkov: 356
Kraj: NM 243 m n.m.
|
| Objavljeno: 25 Dec 2013 14:55 Naslov sporočila: |
|
|
Prav si povedal zuf. Sicer ima seveda vsak svoje mnenje. Kolikor se meni zdi je razlika med sladkorji zelo majhna, oziroma so količine nekvalitetnih sestavin tako majhne, da jih praktično lahko zanemarimo.
Morda bi test pri vzhajanju kvasa za kruh, kjer bi uporabil enkrat rjavi drugič beli sladkor pokazal ali je kaj razlike pri vzhajanju. Pokazalo bi ali glivice kvasovke raje uživajo v belem ali rjavem.
Seveda bi potem morali biti tudi enako natančni pri drugih sestavinah, kar pa bilo težko. Koristnih mikroorganizmov, ki jih dosedaj smatramo za take in so prepoznani je zelo blizu številki 2000. Pred tremi leti so jih poznali okoli 1000.
V bistvu gre za probiotike ( pro bios- za življenje):http://sl.wikipedia.org/wiki/Probiotik
Čuda različnih izdelkov ( jogurtov, napitkov itd) so proizvajalci ponudili na trgu. Precej jih je padlo na testih, ker niso vsebovali navedenih živih mikroorganizmov ali pa bistveno premalo.. Največkrat pa gre za marketinški prijem.
Zato se je najbolje zanesti na domače naravne izdelke. Kot navaja Alojz Ihan-mikrobiolog so to (http://www.zurnal24.si/malo-je-pravih-probiotikov-clanek-98039):
"......naravne probiotike, kot so kislo zelje, repa, sirotka, med, sadje, jabolčni kis in paradižnik....." Sam bi dodal še kislo mleko, kefir, probiotični napitki itd. V bistvu vse kar je v zvezi s fermentacijo vsebuje organizme.
V teh sestavinah torej lahko iščemo koristne mikroorganizme.
Zanimivo je, da recimo napihnjen jogurt vsebuje precej več mikroorganizmov in ga imamo za pokvarjenega, pa v resnici ni, le bolj kisel je. Upoštevati je treba, da ne sme spremeniti barve, vonja in ni razlog napihnjenosti naselitev kakšne druge kolonije.
To preberemo tukaj: http://www.zazdravje.net/razkrivamo.asp?art=283 in del teksta:
"Živi probiotiki se hitro razmnožujejo, ob tem pa potrebujejo veliko hrane (mlečni sladkor, vlaknine in podobno). Ko jim zmanjka hrane, umrejo. To je glavna ovira, s katero se sooča mlečna industrija. Po naravni poti mlečnokislinske bakterije jedo mlečni sladkor (laktozo), zaradi česar se kislost in količina teh koristnih bakterij v mleku iz dneva v dan povečuje, plini dvigujejo pokrovček in po enem tednu je izdelek sicer zelo zdrav, vendar za povprečen okus preveč kisel."
Ha, da se vrnem nekaj nazaj, ko si omenjal izdelavo svojega sladkorja. Tukaj :
http://www.bodieko.si/izdelava-sladkorja-iz-sladkorne-pese
je zanimiv članek, če želimo izdelati lasten sladkor, pa še precej enostavno je- kot kuhanje marmelade.
Glede EMO izdelave pa je nekako najbolje popisati vse organizme, ki so v EM izdelku, potem pa za posamezen organizem poiskati izdelek, ki jih največ vsebuje. Tako sem sam naredil ( google). Nekako se mi ni dalo nakopati si preveč dela. Najenostavneje je vse sestavine naravnega izvora najti v trgovini. Vsaj približek tega. Nato naj bi se itak organizmi sami namnožili, ko jih damo v ustrezno okolje . |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 16.06. 2013, 18:31
Prispevkov: 1999
Kraj: Vitanje
|
| Objavljeno: 25 Dec 2013 16:00 Naslov sporočila: |
|
|
Sva se pogovarjala s prijateljem, ki je mikrobiolog in je malo komentiral tvoj prvi prispevek v tej temi, ko si našteval EM vsebine in kje jih dobiti.
Uporaba trgovinskih izdelkov za startne kulture se mu ne zdi ravno smiselno.
Bi se kar strinjal z njim.
Upam, da ne zameriš, skupaj raziskujemo, se bomo najbrž še dostikrat popravljali, mogoče tudi po nepotrebenm.
| Citiram: | | Sej razmišlanje je ful logično in tut jaz bi se zadeve verjetno tak lotu, če nebi bil mikrobiolog. Samo po pravici povedano, ni glih pravilno. Bakterije in kvasovke iz mlečnih izdelkov in kvasa so vse industrijski sevi, ki jih uporabljajo v živilski industriji že par 10 let, kakšne kvasovke pa verjetno že krepko čez 100 let. In ker smo jih tako "udomačili" niso več kaj dosti podobne tistim v naravi in so zato nekoristne rastlinam. Po možnosti so nekatere še gensko spremenjene. Tiste iz kislega zelja so bolj primerne, kot vir Lactobacillus je boljša tista tvoja metoda z rižem za lovljenje le teh. Najboljša je pa tak al tak zemlja/humus/kompost kjer je noter itak vse od naštetega + še veliko veliko več. Uglavnem najboljši so naravni viri mikroorganizmov |
Kar se pa tiče domačega sladkorja iz sladkorne pese smo pa tudi v nizkem štartu za nabavo semen.
Hvala za link, dober članek in navodila.
Še snega ni bilo, pa že o spomladanski vzgoji razmišljam. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
JR Design
Pridružen/-a: 24.06. 2013, 05:45
Prispevkov: 56
Kraj: Cegelnica
|
| Objavljeno: 25 Dec 2013 17:03 Naslov sporočila: |
|
|
Mene pa še močno žuli kako dobiti domače trose mikoriznih gliv. Ve kdo kaj več o tem?
Saj obstajajo strani, ki ponujajo že pripravljene, ampak jaz bi jih sam rad prodobil.
_________________
Narava je vsemogočna! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 16.06. 2013, 18:31
Prispevkov: 1999
Kraj: Vitanje
|
| Objavljeno: 25 Dec 2013 17:33 Naslov sporočila: |
|
|
Mikorizne glive
Sem vedel, da bodo mikorizne glive velik del kultiviranja naših ljubih mikrobov in zemlje.
Vsaj morale bi biti, ker so res hude!
Fotografije | Mycorrhiza Slovenia
| labia je napisal/a: | Mikrorganizmi, mikoriza in mikorizne glive so izjemno koristne zadeve in je prav, da nekej več raziščemo, kako bi lahko sami kaj storili ali vsaj ne uničili.
Nekaj več o mikorizi: http://mycorrhiza-slovenia.com , kjer navajam samo del:
Rastline v naravi prejmajo hranila večinoma s posrednim vnosom preko mikoriznih gliv, in ne z neposrednim privzemom s svojimi koreninami. Poleg izboljšane preskrbe z minerali, mikoriza izboljšuje tudi preskrbo rastlin z vodo in izboljšuje njihovo obrambo ob napadih patogenov, vpliva pa tudi na stabilizacijo strukturnin agregatov tal. |
| Citiram: | Mikoriza Slovenija!
Glavna tema naših raziskav je ekologija tal, s poudarkom na raziskavah arbuskularne mikorize, simbioze med rastlinami in arbuskularnimi mikoriznimi glivami (deblo Glomeromycota).
Biodiverziteta talnih mikroorganizmov je v veliki meri nepoznana, vendar iz nje izvirajo ključne ekosistemske storitve, kot so:
razgradnja organske snovi, biogeokemično kroženje elementov, zmanjševanje erozije ter ohranjanje strukture tal.
Talni mikrobi direktno vplivajo na delovanje in produktivnost združb kopenskih rastlin oz. primarno produkcijo, ta pa predstavlja primarni vir hrane vsem organizmom na Zemlji, vključno s človekom.
Kljub njihovi pomembnosti, je bilo v preteklosti premalo pozornosti namenjene raziskavam koristnih talnih mikrobov ter njihove interakcije z rastlinami.
Velika večina rastlin v naravnem okolju živi v povezavi z mikoriznimi glivami.
Več kot 80% vseh rastlinskih vrst v koreninah tvori mikorizo, pri čemer je v agroekosistemih najpogostejši tip arbuskularna mikoriza.
Odnos med rastlinami in arbuskularnimi mikoriznimi (AM) glivami je starodaven, star več kot 450 milijonov let, in je imel ključno vlogo v evoluciji kopenskih rastlin in ekosistemov.
AM glive v tleh tvorijo gosto mrežo tankih nitk (hife oz. glivni micelij), s tem se močno poveča volumen tal iz katerega lahko črpajo mineralna hranila (P, N, mikrohranila), ki so rastlinskim koreninam pogosto nedostopna.
Rastline tako v naravi prejmajo hranila večinoma s posrednim vnosom preko mikoriznih gliv, in ne z neposrednim privzemom s svojimi koreninami.
Poleg izboljšane preskrbe z minerali, mikoriza izboljšuje tudi preskrbo rastlin z vodo in izboljšuje njihovo obrambo ob napadih patogenov, vpliva pa tudi na stabilizacijo strukturnin agregatov tal.
Lahko rečemo, da je naravno stanje rastlin v kopenskih ekosistemih mikorizno stanje, nemikorizne rastline so namreč v naravi redke in omejene le na predstavnike nekaj rastlinskih družin.
Možnosti za aplikacijo mikorize se odpirajo predvsem v trajnostnem, sonaravnem kmetijstvu (npr. koriščenje naravnega mikoriznega potenciala tal in uporaba inokulumov mikoriznih gliv kot biognojila) in v okoljevarstvu.
Mikoriza pridobiva na pomenu tudi v luči izrabe omejenih svetovnih zalog mineralnih fosfatov, kar lahko v prihodnosti vodi v podražitev mineralnih gnojil in s tem tudi pridelave hrane (http://phosphorusfutures.net).
vir: http://mycorrhiza-slovenia.com/ |
- - -
Že nekaj let nazaj sem delal svoj mikorizni inokulant in sicer na podlagi tegale vodiča.
A-SIMPLE-METHOD-FOR-MAKING-YOUR-OWN-MYCORRHIZAL-INOCULUM
Jaz se bom lotil čez kakšen mesec s pomočjo zemlje iz različnih virov, vermikulita, vermikomposta, listavke.
Za rastline bom izbral rž, pšenico, grah in semenski material česna.
Gojil bom pa kar v navadnem balkonskem koritu, najprej na toplem kakšen teden, potem bom dal bolj na hladno, nato bom pa žel in upam da bom mel prirpavljen inokulant pred sajenjem rastlin na vrt.
Kratek opis kako pridobiti mikorizni inokulant
1. zberemo zgornje plasti zemlje, skupaj s koreninami iz različnih zdravih virov (travnik, gozd, pod zdravimi starimi sadnimi drevesi, obstoječ zdrav vrt, kompost, listavka itd.) (odvisno kaj želimo inokulirat)
2. v tej mešanici ali pa samo v enem od teh virov zemlje vzgojimo rastline in sicer iz družine Graminacae (koruza, žita ipd.), Allium (česen, čebula, por ipd.) in Leguminacae (grah, fižol, leča ipd.).
3. s primerno vlažnostjo naj to raste približno 3 mesece
4. korenine teh rastlin se okužijo z mikoriznimi glivami
5. po 3 mesecih rastline porežemo do tal in pustimo, da se substrat izsuši
6. tako se spore še dodatno namnožijo in izsušeni substrat je mikorizni inokulant
7. inokulant se uporablja na različne načine (pri sejanju semen platojčke, da se seme že od začetka okuži, pri presajanju rastlin na vrt, pri sajenju dreves ipd.) (osnovna ideja je predstavljena na spodnji sliki - rumena barva je inokulant)
Nazadnje urejal/a zuf 25 Dec 2013 21:05; skupaj popravljeno 3 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
labia
Pridružen/-a: 08.06. 2013, 07:15
Prispevkov: 356
Kraj: NM 243 m n.m.
|
| Objavljeno: 25 Dec 2013 17:34 Naslov sporočila: |
|
|
Super, da imamo različna mnenja in še bolj, da se korigiramo. V živilski industriji se res uporabljajo "udomačeni" sevi bakterij in glivic, ki pa ravno tako presnavljajo / povzročajo fermentacijo. Tako, da ni nič narobe s tem.
V tistem citatu mi je bil zelo pomemben del:
"Najboljša je pa tak al tak zemlja/humus/kompost kjer je noter itak vse od naštetega + še veliko veliko več. Uglavnem najboljši so naravni viri mikroorganizmov Smile"
Potemtakem je potrebno samo dodati tako sestavino v kompost s katero povečamo razmnoževanje teh organizmov in s tem pospešimo presnavljanje kompostnega kupa.Oziroma ustvariti pogoje, da se to zgodi. Tudi taka pot je smiselna.
Bom iskal v tej smeri. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 16.06. 2013, 18:31
Prispevkov: 1999
Kraj: Vitanje
|
| Objavljeno: 25 Dec 2013 21:13 Naslov sporočila: |
|
|
Kompost je pa itak zakon.
Vedno se bomo vračali k njemu, tisoč in eno uporabnost ima!
Oglje lahko z njim inokuliramo, kompostne čaje delamo, uf... preveč je tega.
Že z dodajanjem zdrave zemlje pri kompostiranju (inokulacija komposta) veliko naredimo.
Da ne govorim o kompostiranju dinamičnih akumulatorjev, ki kompostu dajo taprave začimbe.
| labia je napisal/a: |
V tistem citatu mi je bil zelo pomemben del:
"Najboljša je pa tak al tak zemlja/humus/kompost kjer je noter itak vse od naštetega + še veliko veliko več."
Potemtakem je potrebno samo dodati tako sestavino v kompost s katero povečamo razmnoževanje teh organizmov in s tem pospešimo presnavljanje kompostnega kupa.
Oziroma ustvariti pogoje, da se to zgodi. Tudi taka pot je smiselna.
Bom iskal v tej smeri. |
JR Design je poročal o zunanjem kompostiranju s pomočjo IMO posipa. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Aye-Aye
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 12:29
Prispevkov: 2331
Kraj: Podgozd, 510 nm (20km J od LJ)
|
| Objavljeno: 25 Dec 2013 21:50 Naslov sporočila: |
|
|
U, fantje, tole pa je raziskovanje. 
Sem že tudi sama premišljevala, tako kot Labia, o vseh teh domačih fermetiranih dobrotah. Kako bi dodala kefir, pa miso, zeljnico, sirotko, kombušo...
Se spominjam vodnega kefirja, ki sem ga včasih izdelovala in moram reč, da so tele bakterije lahko prav izbirčne, najrajši so imele bel sladkor, zelo težko in počasi sem jih le navadila na melaso in rjavi sladkor, potem je bil seveda tudi okus drugačen in dlje je trajalo da je vse skupaj fermentiralo. Sklepam tudi, da ima vsaka bakterija svojo hrano, ki jo ima najraje glukozo, fruktozo, dekstrozo pa mlečni sladkor, meltozo itd. Tako da je verjetno primerneje dodajat različno hrano tem bakterijam. Malo sem pobrskala o kefirju, saj je že od nekdaj znano kako zdravilen je in koliko več koristnih bakterij je v njem, kot pa recimo v jogurtu ali actimilu.
In prišla do odkritja, če gledamo kateri mikroorganizmi so v EM, da je kefir zmagovalec, ima vse, no razen kompostnih.
Preglednica 1 prikazuje najpogostejše kvasovke in bakterije, izolirane iz kefirja in kefirnih zrn ter občasno prisotne bakterije, ki so najverjetneje posledica kontaminacije.
Preglednica 1: Mikroflora kefirja in kefirnih zrn – najpogostejši predstavniki (Marshall, 1993b; Angulo in sod., 1993; Spreer, 1998, Euzéby, 2002)
Našla v tem magisterskem delu , zanimivo branje
Iz kefirnih zrn so izolirali zelo širok spekter, ne le vrst, tudi rodov mikrobov:
Lactobacillus, Streptococcus, Lactococcus, Acetobacter in družin kvasovk. Med temi bakterijami in kvasovkami obstajajo simbiotski odnosi.
Seveda je vse tudi odvisno od tega kje dobiš gobice ali kristalčke in še vsak ima svoje domače okolje s svojimi mikroorganizmi in tako se spreminja tudi prisotnost različnih mikroorganizmov v kefirju. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
greeny
Pridružen/-a: 09.06. 2013, 14:48
Prispevkov: 795
Kraj: MS - LJ
|
| Objavljeno: 25 Dec 2013 23:13 Naslov sporočila: |
|
|
Glede mikorize smo nekaj slišali na faksu in sam sem delal seminarje, zato bi dodal naslednje: v grobem, če poenostavimo (in ne zgrešimo veliko) obstajata dva tipa mikorize, ektomikoriza in arbuskularna mikoriza. Različni sta glede na rastline in seveda glive so drugačne. Ektomikoriza je značilna za lesne rastline (tipična za naš zmerni gozd), arbuskularna pa za zelnate. Zato bi jaz (glede na teorijo spet) inokulum jemal bolj na kakem travniku, čeprav so tudi v gozdu zelnate rastline, vendar je gliv verjetno manj in manj raznolike (spet predpostavljam).
Drugače je pa s temi arbuskularnimi tako, da ne tvorijo plodišč nad zemljo (gob), zato je bolj loterija dobiti čimveč tega oz. da si ziher, ampak gliv je itak vsepovsod dovolj oz. so prisotne...
Bi pa tudi podprl, kar je en pred mano napisal, da je dobri tudi same korenine vzeti za inokulum, ker so v končni fazi glive tam gor, ne gredo pa ravno daleč iz korenin.
So pa križnice družina rastlin, ki se bolj bogo povezuje z mikoriznimi glivami, imajo zato korenine s precej gostimi koreninskimi laski za boljše vsrkavanje.
Kogar kaj več zanima (ali bi pogledal fotografije), je TOLE super stran. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
JR Design
Pridružen/-a: 24.06. 2013, 05:45
Prispevkov: 56
Kraj: Cegelnica
|
| Objavljeno: 26 Dec 2013 06:56 Naslov sporočila: |
|
|
Uf, tele strani o mokorizi so pa res zanimivo branje! Bo treba še veliko študirat.
Razmišljam pa, da z odpadlim listjem in zgornjo plastjo razpadajočega listja in humusa, ki ga prinesem na vrt iz gozda, verjetno prinesem tudi spore mikoriznih gliv. Torej mi manjkajo še spore iz travnika?. Ali pa se motim?
_________________
Narava je vsemogočna! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
originalnilist
Pridružen/-a: 30.06. 2013, 19:21
Prispevkov: 939
Kraj: Postojna
|
| Objavljeno: 26 Dec 2013 08:46 Naslov sporočila: |
|
|
| Nisem v tem raziskovanju in ne vem kako se stvari streže, ena stvar me pa zanima ČE se beli sladkor pridobiva tako naravno Zakaj ga naše telo tako težko predela.Medicina trdi da ni večje porabe energije v telesu kot predelava belega sladkorja in bele moke |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
lpmami
Pridružen/-a: 17.07. 2013, 22:16
Prispevkov: 8333
Kraj: Povlje (nad Trstenikom) 620 mnm
|
| Objavljeno: 26 Dec 2013 09:50 Naslov sporočila: |
|
|
Originalnilist, po eni razlagi zato, ker so belemu sladkorju in moki odvzete vse sestavine, ki so v naravi zraven in pomagajo prebavljati, presnavljati in predelovati/uporabljati v telesu. Ker vsega tega ni, se telo tako "matra", pa še ju slabo predela oziroma nepravilno nalaga, kar mu škodi.
_________________
Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
metuljc
Pridružen/-a: 01.06. 2013, 13:30
Prispevkov: 9547
Kraj: Rimske Toplice, okoli 240 mnm
|
| Objavljeno: 26 Dec 2013 10:02 Naslov sporočila: |
|
|
| originalnilist je napisal/a: | | Nisem v tem raziskovanju in ne vem kako se stvari streže, ena stvar me pa zanima ČE se beli sladkor pridobiva tako naravno Zakaj ga naše telo tako težko predela.Medicina trdi da ni večje porabe energije v telesu kot predelava belega sladkorja in bele moke |
No, mislim, da tole ne drži in res me zanima, kje je ta "medicina", ki to trdi. (vir informacije me zanima). Bela moka je skoraj čisti škrob, amilazo za njegovo prebavo imamo, že v ustih, pa potem v tankem črevesu, beli sladkor je saharoza, tudi saharazo imamo v tankem črevesu. Če bi bilo res, da bi za prebavi tega dvojega potrebpvali tako velike količine energije, bi ju s pridom uporabljali v shujševalnih dietah, a ne?
Res veliki porabniki energije so živčevje, izločala, ....sama prebava pa prav gotovo ne. Niti škroba niti saharoze pa v notranje okolje našega telesa ne moremo sprejeti in ju zato tam seveda nikoli ni.
Ko naredimo kvasec, dodamo moko in malo sladkorja, da pospešimo razmnoževanje in aktivnost kvasovk, zakaj torej, če je tvoja trditev drži? Saj kvasovke prav enako kot mi prebavljajo saharozo in škrob? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
greeny
Pridružen/-a: 09.06. 2013, 14:48
Prispevkov: 795
Kraj: MS - LJ
|
| Objavljeno: 26 Dec 2013 10:49 Naslov sporočila: |
|
|
| Meni se tudi zdi, da sta moka in beli sladkor zelo enostavna vira energije. Ravno v tem je problem za zdravje, ker naenkrat butneta v kri in se preveč zgosti oz. pocukra=). Mogoče je mišljeno kot zahtevno za telo, da potem uravna ta sladkor, je treba narediti in sproščati hormone in razne prenašalce, da se sladkor spakira v celice. Če ga telo ne porabi (če samo sedimo, ali spimo itd.), ga uskladišči. Fora je, da gre pri teh enostavnih sladkorjih in ogljikovih hidratih za šoke, tudi škrobov je več, nekateri hitro razgradljivi in naenkrat butnejo v kri - bela moka, kruh posledično, krompir..., nekateri se postopneje razgrajujejo, spomnim se le na grah. Pri uravnavanju sladkorja lahko precej trpi trebušna slinavka, ki dela najpomembnejše hormone za uravnavanje sladkorja v krvi, in v današnjem času, ko je veliko sladkarij na voljo, nismo pa ves čas v teku, gibanju, pri fizično aktivnem delu v bistvu veliko brezveze dela. Problem je tudi to, da smo se v evoluciji razvili, da so možgani zadovoljni, če jemo sladko, ker je to važen vir energije in je bilo to tisoče, desettisoče let nazaj zelo fajn. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
 |
Gartlc Seznam forumov
-> Prehrana rastlin in preskrba tal
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10 Naslednja
|
Časovni pas GMT + 2 uri, srednjeevropski - poletni čas
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10 Naslednja
|
| Stran 2 od 10 |
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
