Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zuf · Objavljeno: 11 Dec 2013 03:26 Naslov sporočila: Gozdni vrt

Gozdni vrt je habitat v katerem raste pestra združba rastlin, s poudarkom na užitnih in drugih koristnih rastlinah.
Prevladujejo sadna drevesa, grmi in grmičevje, vpzenjavke, začimbe, zelišča, divje samonikle rastline, rastline za čebeljo pašo, trajna zelenjava ipd.
Je dom mnogim drugim življenskim oblikam.
Osnova za ustvarjanje je opazovanje naravnih procesov in vzorcev.

Gozdni vrt v Fijerogi nad Koprom - zasaditev sadnega drevja, grmičevja, začimb, zelišč, okrasnih trajnic, trajne zelenjave ipd.

zuf

zuf · Objavljeno: 11 Dec 2013 03:29 Naslov sporočila: slojnost - Užitni GOZDNI VRT

zuf

zuf · Objavljeno: 11 Dec 2013 03:35 Naslov sporočila: zasaditev - Užitni GOZDNI VRT

zuf · Objavljeno: 11 Dec 2013 03:44 Naslov sporočila:

zuf · Objavljeno: 11 Dec 2013 03:45 Naslov sporočila:

zuf · Objavljeno: 11 Dec 2013 04:01 Naslov sporočila:

V Vitanju ustvarjam gozdni vrt na travniku, ki se je v preteklosti kosil za krmo. Prve sadne rastline sem posadil leta 2008.

Travnik je zelo raznolik in je dobra osnova za ustvarjanje gozdnega vrta, saj raste mnogo koristnih rastlin - gabez, koprive, regrat, detelja, lucerna, hren itd.
Te rastline nudijo zastirko, privabljajo opraševalce, izboljšujejo zemljo, nudijo hrano, zdravila, zelišča ipd.
Vsa vegeticija se ob morebitni košnji uporabi kot zastirka okoli sadnih dreves, grmov. Takšna zastirka drevesa pognoji, ustvarja in izboljšuje zemljo.

Z vidika slojnosti je travnik sloj zelnatih rastlin.
Za zelenjavo je tudi veliko prostora, pa za začimbe, zelišča, okrasne rastline.
Tudi gomoljnice, čebulice in korenovke so v travniku, saj raste divje korenje, žafran, hren, pastinak, nasadil sem tulipane, narcise, irise, česen, čemaž in drugo.
V prihodnosti bo prevladoval drevesni in grmovni sloj.
Dosti dreves in grmov sem že posadil.
Posadil sem tudi že nekaj vzpenjalk - kivi, trta, glicinija.

Vitanje - pestra travniška vegetacija je odlična osnova za ustvarjanje gozdnega vrta

Začel sem torej s travnikom v katerega vključujem rastline po svojem izboru.
Mnogo rastlin dobim od prijateljev, pri sosedih, v naravi.
Smiselno se mi zdi, da poleg dreves v prvih letih dam poudarek na grmičevje, ki se z lahkoto presaja in razmnožuje.
Nudi veliko plodov v prvih letih, ko vrt čaka na polno rodnost dreves.
Poleg kupljenih sadnih sadik vzgajam sadna drevesa tudi iz semen.
Nasplošno sadim in sejem domače avtohtone rastline.
Prednost imajo rastline, ki se že obnesejo v dani klimi - recimo stare sorte jablan, hrušk. Sajenje, sejanje in ohranjanje divjih rastlin se mi zdi zelo pomembno - glog, dren, kostanj, bezeg, leska, maline, šipek, črni trn ipd.
Tudi eksotika in manj znane vrste niso izključene.
Pri tujerodnih invazivnih rastlinah sem posebno previden oz. jih sploh ne sadim.

Gozdni vrt v nastajanju - Vitanje - pestra rastlinska združba (vinogradniška breskev vzgojena iz semena, robida brez trnov,
gozdne jagode, meta, pastinak, hren, jesenske astre, koprive, josta, kosmulja, ribez...)

V mojem primeru je na travniku veliko samoniklih rastlin, ki so užitne ali kako drugače uporabne.
Nesmiselno bi bilo uničiti travniški habitat.
Kdo bi si mislil, da regratovo lučko z velikim veseljem pihnem, da bo drugo leto več regrata na travniku.
Mnoge rastline oz. skoraj vse so tudi odlične simbiotske rastline sadnemu drevju, nudijo gnojila, organsko maso, privabljajo opraševalce ipd.

zuf · Objavljeno: 11 Dec 2013 04:23 Naslov sporočila:

Oktober 2009
Začetek ustvarjanja gozdnega vrta. V ulici potekajo cestna dela.

Avgust 2010
Delno pokošen travnik ob robu, v središču na ravninskem delu nepokošeno, kasneje samo potlačeno.

November 2010
Slovo od smrek, ki so desetletja nazaj bila posajena z namenom božičnih smrek, pa nismo opazili, da so zrasle prevelike.
Smreke imajo plitki koreninski sistem, bila je skrb, da se poderejo na sosednje stavbe ipd.
Sicer pa smo dobili drva, hkrati pa mnogo več zahodnega sonca.

Marec 2011
Bodite pozorni na sloj organske mase na ravniskem delu, kjer v letu 2010 ni bilo pokošeno, ter golo površino na brežini, kjer je bilo pokošeno.

April 2011
Lepo vidna razlika v rasti na ravniskem delu napram brežine.
Seveda je tudi dolgoletna senca smrek naredila svoje.

zuf: 27. Junij 2011

Trenutno stanje je pokošeno. Malo žalostno za moj okus. Prilagajati se moram staršem in urbanemu okolju nasploh.

Travnik se je že spremenil v raznoliko zasaditev okrasnih trajnic, sadnega grmičevja, mladik sadnega drevja, zelišč, začimb. Tudi element zelenjavnega vrta je vključen. Poleg negovanega zelenjavnega vrta, ki je mimogrede neprekopan, se zelenjava goji tudi v travniku. Mnogim prvotnim travniškim rastlinam sem v teh letih določil uporabnost in namen.

Zdaj me čaka zapolnjevanje prostora, ki je še na voljo. Večinoma bom zapolnil z grmičevjem in grmi. Ravno prej sem potaknil josto. Bom že sedaj potikal in presajal, saj imam tukaj dosti vlage in mi je že lani uspevalo. Jeseni bo tudi pestro.

Želim posaditi še več okrasnih trajnic, ker bo užitnega zelo veliko, ko zapolnim ves prostor. Brežino, ki gleda na cesto bom zasadil predvsem z okrasnimi rastlinami, ravnino, ki bo v zavetju obcestnih grmov, pa z nizkim sadnim grmičevjem in nekaj kvadratov zelenjavnega vrta.

V teh letih sem opazil, da se tudi v nekošenem travniku sadno drevje in grmičevje dobro zakorenini in si kasneje izbori nadzemni prostor. Prva leta bolj čaka v senci travnika, ampak je vsako leto višje in ko dobi dosti svetlobe zelo močno zraste.

Najlažje v nekošenem travniku rastejo in se razraščajo maline. Letos sem se prvič dobro najedel malin. Nasad se je začel z nekaj sadikami. Enako se obnašajo mete in melise, pa gozdne jagode.

Kosmulje rabijo sonce in nadzemni prostor, sicer se nikamor ne premaknejo.

Ribez je podoben kosmulji, ampak malo bolj samostojen.

Robide se tudi dobro znajdejo.

Odvisno je od velikosti potaknjencev in sadik.

Vinogradniške breskve iz koščic vzklijejo v nekošenem travniku. Prvo leto ostanejo nekje na 10 - 20 cm višine. Enako je s koščicami češenj in sliv. Pa tudi druga drevesa kot je breza, javor, ringlo se podobno obnašajo.

Kar se tiče okrasnih trajnic so malo bolj zahtevne glede nadzemnega prostora in korenin. Enomesečno negovanje nad zemljo spusti do njih sonce, zastirka pa rahlja zemljo v neposredni bližini korenin in s tem pomaga k razračanju in rasti.

Trave najbolj otežujejo rast rastlinam, ki jih posejem, posadim. Hitro rastejo (senca), poleg tega se pod zemljo močno razraščajo in so veliki porabniki hranil in vode. V bližini sadnega drevja in podbnih rastlin trave izločim.

Zelenjava na travniku nima možnosti brez rednega oskrbovanja.

Avgust 2011
Druga košnja.

September 2011
Delno vidno, kje sem v avgustu položil košnjo.

Oktober 2011
Jesenske astre v polnem cvetenju, sajenje novih rastlin itd.

November 2011
Zasaditev novih rastlin, priprava vrta na zimo s pomočjo listja in druge organske snovi.

December 2011
Zimsko spanje.

zuf · Objavljeno: 11 Dec 2013 04:24 Naslov sporočila:

Kratko in jedrnato branje - Gozdni vrt - http://janezbozic.wordpress.com/2012/01/16/gozdni-vrt/

zuf · Objavljeno: 11 Dec 2013 04:25 Naslov sporočila:

Divje sadne vrste na domačem vrtu - je priročnik, ki opisuje 46 divjih sadnih vrst, ki so razvrščene po velikosti. Predstavljene so le rastline, ki nam poleg okrasja dajejo tudi užitne plodove. Opisom teh rastlin so dodane še informacije o njihovih zahtevah glede rastišča in nege.

velika drevesa:
žlahtni (pravi) kostanj, ginko

srednje velika drevesa:
jerebika, brek, mokovec, skorš, čremsa, murva, divja hruška

veliki grmi in nizka drevesa:
shepherdia, kobulasta oljčnica, šmarna hrušica, smokva, leska, mirabolana (marabela, ringlo), dren, nešplja, asimina ali paupau (asimina triloba), rakitovec, črni bezeg, glog, divja jablana

srednje veliki grmi:
aronija, češmin, robida, malina, ribez, kosmulja, kitajska češnja, kosteničevje, šipek, kutina, črni trn, brin

majhni grmi:
mahonija, borovnica, brusnica, gozdna jagoda

vzpenjavke:
akebija, kitajski kivi, mini kivi, shizandra

druge rastline z užitnimi plodovi:
decaisnea, trolistna citrona (vrsta limone, ki izhaja iz Himalaje in Kitajske in je odporna proti mrazu do -15°C)

Priročnik o starih samoniklih vrstah, z novitetami na našem prostoru, se lahko naroči na e-naslovu: info@km-z.si .

Priročnik: http://www.km-z.si/menijilevo/knjige/divjesadnevrste.aspx

Lep pozdrav.

zuf · Objavljeno: 11 Dec 2013 04:58 Naslov sporočila:

Sezona 2011 je bila čudovita.
Na jesen sem zasadil veliko novih rastlin, zelo veliko sem se naučil, pridobil izkušnje, marsikaj mi je veliko bolj jasno, mnogo stvari sedaj delam še z večjo gotovostjo.
Namen je bil, da se pokosi/potlači samo enkrat in sicer konec avgusta, začetek septembra, a me je konec junija pričakal pokošen travnik.
Nič kaj vesel nisem bil.
Nekaj rastlin je šlo po gobe, humus, ki se je ustvaril se je pograbil s celotnega travnika.
Ampak, kljub temu je gozdni vrt preživel in sedaj živi še močnejši.
Moj namen ni košnja celotnega travnika večkrat na leto, ampak sproti negovati okoli rastlin s pomočjo srpa, z ročnim trganjem, po malem, toliko, da rastline dobijo prostor in sonce, gnojilo, habitat pa ne doživi večjega šoka, saj se rastline odlično počutijo v zavetju travnika.
Namesto košnje odraslega travnika v avgustu je moj namen stvar preprosto poteptati, to pa z razlogom po izgledu, saj smo v urbanem naselju.
Če bi bilo po moje bi vse skupaj pustil tako kot narava želi.
Tako ali tako bi prvi sneg vse skupaj potlačil, zaradi izgleda pa lahko jaz to storim že konec avgusta.
Je pa en bonus pri temu in sicer to, da takoj po tem, ko se nekošen odrasel travnik potlači, vznikne nova rast in je na jesen vse skupaj spet lepo zeleno.
Tak postopek sem naredil v letu 2010.
Avgusta 2010 sem potlačil nekošen travnik in kmalu je ozelenel nazaj.
Količina organske snovi, ki s tem nastane je velika, saj zemljo prekrije potlačena snov, poleg tega pa vse skupaj še prekrije zelenje v višini 20 cm in več.
Takrat sem tudi sklenil, da ne bom kosil celotnega travnika.
Niti najmanj ne večkrat na leto, saj želim skozi celo leto imeti travniški habitat, ki nudi zavetje rastlinam.

Marec 2011
Vidna organska snov, ki jo je prejšnjo sezono zagotovil travnik.
Travnik se v sredini parcele ni kosil, samo poteptalo se je v avgustu 2010.

April 2011
Cvetoči potakjenci forzicije in sadike leske ob robu za mnogonamensko živo mejo.

Maj 2011
Bujnost vegetacije.
Korajžne mladike vinogradniških breskev, ki so vzklile že v aprilu.
Nega mladik s pomočjo zastiranja (preprečevanje konkurentov, gnojilo, markacija in druge koristi).
Prva nega okoli obstoječih grmov ipd.
Trganje vegetacije okoli rastlin, hkrati pa zastiranje s pomočjo potrgane snovi.
Prelepe maline s čudovito modro cvetočo pokrovno rastlino, ki ji ne vem imena.
Simbioza robide, divjih jagod, mete ter drugih rastlin.
Šmarna hruščica.
Cvetoč, bujen travnik, poln divje hrane in življenja.

Junij 2011
Preprosta nega z minimalnim posegom v travniški habitat.

Avgust 2011
Po ogledu filma Cvetje v jeseni sem drugo jutro šel nabrusit koso in še drugič pokosil celoten travnik.
Središčni del sem pustil na miru, pokosil sem brežino, rob travnika ipd.
Košnjo sem uporabil za zastiranje okoli rastlin, za ustvarjanje novih zelenjavnih vrtov na travniku ipd.
Kositi na roko je užitek, a vseeno upam, da se travniški habitat v naslenjih sezonah ne kosi v celoti in se neguje po malem, le okoli rastlin, ko je to potrebno.
Kot vidite gozdni vrt že dobiva konkretno obliko, ustvaril sem že marsikatero simbiozo med rastlinami, negovanje je preprosto.

September 2011

Oktober 2011
Vidna velika pestrost rastlin na manjšem prostoru.
Robida, nedaleč stran vinogradniška breskev, pod njima jagode, ledeniška meta, divje korenje, pastinak.
V ozadju hren, maroška meta in še marsikaj.

November 2011

December 2011

zuf · Objavljeno: 11 Dec 2013 05:01 Naslov sporočila:

April 2012
Rastline v gozdnem vrtu v Vitanju so lepo oživele.
Najbolj sem vesel sibirskih borovnic, rabarbare, luštreka, gozdnih jagod, bodoglavca, jagod, potaknjencev trt, ribeza, ...
Vsega sem vesel! Smile

Cvetenje ribeza in negovanje mladik sibirske borovnice in japonske vinske jagode.

zuf: 09. Junij 2012
Franc, najlepša hvala za tole breztrnovo robido.
Lani je mene in nečakinjo dodobra razveselila.
Letos bo pa dosti tudi za druge. Smile

Prvi cvetovi se odpirajo, veliko jih bo.

Raste v družbi vinogradiške, tudi tvoje peške, ki si jih prinesel v Rovte jeseni 2009.
Robida se je lani lepo razvejala, sem jo na dveh koncih do zime pogrobal in ukoreninil.
Tako imam že sedaj za drugo leto tri močne poganjke, letos pa je rodnih poganjkov štiri.
Najmočnejša sta ukrivljena, ker sem pogrobal vrhove, ostala dva pa sta na zavezana na kolu.

Spodaj pa ledeniška meta, hvala Garden-ja za potakjenc! Smile

V družbi gozdnih jagod, ki sedaj zorijo.
Meto sem že enkrat porezal, čudovita je.

Naj vam lepo raste!

Aha, pa tole rdečo lesko še pripopam, še dve jeseni nazaj je bila šibica.

Ne vem zakaj sem imel odpor saditi nizko debelna drevesa, glede na to, da za visoka drevesa nimam prostora.
Z saditvijo visokih dreves bi zasenčil ves prostor, kar pa mi ni namen, saj želim pustiti dobro osončenost za veliko pestrost začimb, zelišč, predvsem pa sadnih grmov in grmičevja.
Na jesen bo akcija sajenja nizkih in srednje debelnih hrušk, jablan, češenj in še kaj.
Pride kdo pomagat? Smile

zuf: 12. Junij 2012
Nasad imam namen dopolniti z naslednjimi rastlinami:

- razno sadno drevje na nizkih podlagah
- Purple leaf sand cherry (Prunus x cistena)
- kitajska češnja (prunus tomentosa)
- mahonija (mahonia aquifolium)
- akebija (akebia quinata, trifoliata)
- češmin (berberis vulgaris)
- rakitovec (hippophae rhamnoides)
- nešplja (mespilus germanica)
- rumeni dren (cornus mas)
- kobulasta oljčica (elaeaganus umbellata)
- shepherdia (shepherdia argentea)
- črni trn (prunus spinosa)
- brin (juniperus communis)
- decaisnea (decaisnea fargesii)
- trolistna citrona (poncirus trifoliata)

zuf: 07 julij 2012
Takole mi je ratalo cvetoče ozeleniti gole površine.
April-prej, junij-potem.
Največji pomočnik oves, mak, plavica, loboda, detelje, trave, špinača, samonikle rastline...
Ob cesti moram pokositi zaradi prometa, bolje jaz en meter, kot cestna tri. Smile

Avgust 2012
Negovanje rdečelistne leske s pomočjo zastirke (odrezki lovorikovca) v avgustu.

Oktober 2012

zuf · Objavljeno: 11 Dec 2013 05:28 Naslov sporočila:

crtj: 08. marec 2013
Introduction to woody agriculture
ena ura
ni dolgčas
http://www.youtube.com/watch?v=KpJR2yfLUU0

zuf · Objavljeno: 11 Dec 2013 05:34 Naslov sporočila:

21. Marec 2013
Tudi kosmulje in joste že komaj čakajo na pomlad.
Vse tri vinogradniške breskve bodo letos prvič cvetele.
Koščice sem posejal v jeseni 2009 na stalno mesto.

21. April 2013
Kako lepo se prebuja gozdni vrt v Vitanju!
Prvi cvetovi breskev v mojem življenju se te dni odpirajo.
Ogromno samosejanih rastlinic vsepovsod.
Brsti, cvetni popki, listi sadnih dreves in grmov pokajo od zdravja!
Divja trajna zelenjava vsepovsod.
Juhej, veselje! Smile

06. maj 2013
Potke so prvič pokošene, dale so veliko zastirke za razne mladike in podobno.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli