Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

mravlja · Objavljeno: 19 Mar 2024 12:38 Naslov sporočila:

Uši se gostijo na šibk(ejš)ih rastlinah - na zdrave ne gredo. Sladkor (energija) pa "ojača" rastlino, da se ubrani (a ne jim dajati rednih, prevelikih oz. pogostih odmerkov, ker so nagnjene k odvisnosti).

metuljc · Objavljeno: 19 Mar 2024 15:38 Naslov sporočila:

Sladkorjev rastlina ne privzema iz tal ali v komaj omembe vredni količini.

mravlja · Objavljeno: 19 Mar 2024 16:52 Naslov sporočila:

Ja, preko fotosinteze. Gornje za zraven je v zadostni količini, da pomaga.

metuljc · Objavljeno: 19 Mar 2024 19:12 Naslov sporočila:

mravlja · Objavljeno: 20 Mar 2024 01:10 Naslov sporočila:

Kot moški, pač nesposoben večopravilnosti (dan je bil pa intenziven), se moram popraviti :

Ja, rastlina dobiva sladkorje preko fotosinteze. Gornje za zraven je v zadostni količini, da pomaga.

Če se dotaknem "rastlinskega kroga" (phloem : xylem), na katerega namiguješ, stvari ne poznam prav podrobno. Tudi tisto, kar mi je znano, zaradi težavnosti opazovanja/meritev pri raziskavah nimam za dokončno resnico. Nekaj je krompir, nekaj drugega je drevo in čisto nekaj drugega je drevo, ki mu pravimo figa ... so razlike.

Gornji pripravek uporabljam 2-3 leta. Deluje, preverjeno do višine dveh metrov - toliko sem preizkusil. Uporabim ga redko, a vedno deluje in reakcija je dokaj hitra. Ali zaradi sladkorne razstopine (ki jo ne izključujem) ali zaradi mineralne "čorbe" mikrobja - mi pa tu niti ni važno. Verjetno je vsakega po malo.
Lahko pa razložiš podrobneje.

Danilo · Objavljeno: 20 Mar 2024 07:48 Naslov sporočila:

Metuljc, če zaliješ rastlino s sladkorno rastopino, jo le ta pravzaprav hočeš nočeš vsrka preko korenin in predstavljam si, da je to kot nekaka infuzija zanjo.

pika99

Pozdravljeni vsi,
imam takole situacijo - celo minulo zimo in še v pomlad smo v domačem gozdu podirali označene smreke, tudi kakšen listavec je bil vmes. Veje in vrhove smo sproti kurili na travniku, na enem kupu ves čas. Kup je bil na odprtem, da je po njem padal dež (in parkrat tudi sneg).
V tem času se je kup pepela solidno zmanjšal, ga je pa še vedno kar precej. Meni je videti ''za porabit'', ni zbit, ampak rahel, temne barve, prijetno diši. Ampak ne kot kompost.
Kaj pravite, ga jeseni prestavim na kompost? Ali kar povrh na grede?
Oziroma - ima kdo kakšne izkušnje s čim podobnim?
Hvala vnaprej!

brbr

Ko je govora o lesnem pepelu, je ta pepel po navadi ostanek kurjenja listavcev. Ne vem, ali je pepel od izglavcev ravno tako dober ali ne. Če je, pa je tvoj pepel gotovo za porabit. Jeseni ga lahko na tenko posuješ po zemlji..
_________________
naredimo svet lepši

juglans

... ampak zelo na tanko.

Poznam situacijo, ko so s pretiravanjem dobesedno uničili, sicer zelo lepo in rodno zemljo na njivi. Prav neverjetno je kako se, kot že rečeno temno rjava dolenjska ilovica spremeni v nekakšno kompaktno zemljino, ki ostaja v trdih kosih ne glede na frezanje in vse podobne poizkuse rahljanja.
Rastline so ostajale skoraj na ničli celo leto.
Kemijska analiza je pokazala zelo povišan pH in kompletno porušeno razmerje NPK, ostali mikro elementi "boh ve" kako, organska snov pa na minimumu ne glede na to, da so predhodno redno gnojili s hlevskim, zeleni podor ipd.

Več kot konkretno prašenje nebi svetoval.

Pepe

Pepel je gotovo precej bazična zadeva, zato so nekdaj iz njega delali milo. Če se ne pretirava, težav ne bi smelo biti. Po mojem ni primerno, da ga v večji količini damo na kompost. Bolje ga je enakomerno razporediti po večji površini.
Na območju Solčave so v preteklosti ustvarjali male zaplate zemlje za pridelavo hrane na območju gozda tako, da so podrli vse drevje, ki je nekaj veljalo, potem so enakomerno razporedili drobir in ga skurili, ko je bilo primerno vreme. Na tem so potem kmetovali nekaj let, potem pa spet gozd. Nekako tako sem prebral v knjigi Preproste zgodbe s solčavskih planin. Če bi pepel v njihovem primeru škodoval, bi ga ob vsem ročnem delu, ki so ga imeli s pripravo, gotovo odstranili. V zmerni količini je bil odlično gnojilo.

pika99

Hvala vsem.
Sem prebrala celo temo predno sem pisala, tako da hvala juglans, da opozoriš še enkrat, za vsak slučaj, saj se res lahko zgodi kakšna neplanirana slaba posledica.
To, kar je pri mojem ''kupu'' drugače kot pri vseh, ki ste pisali v temi prej, je to, da je kup že od januarja na odprtem, čezinčez premočen in v njem ni nič več suhega. Zato sem vprašala, če to kaj spremeni lastnosti. In je večinoma iz smrekovih vej, svežih in suhih, listavcev je komaj za vzorec.
S suhim bukovim pepelom pa vedno popudramo pomladi in po fižolu, ko je recimo 10 cm visok.
Tradicionalno, tako je delala moja mami.
Bom jeseni naredila po občutku, kaj naj drugega Smile

.

mravlja

lpmami

Jaz bi nemudoma presadila v drugo zemljo in dala za nekaj dni v senco, skrbela za primerno vlago in potem počasi privajala na sonce.
_________________
Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje

mravlja

.. in jih naj očistim starega substrata? Do "nacga"?

juglans

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli