|
Gartlc Forum o vzgoji, negi, razpoznavanju in izmenjavi rastlin, sodelovanju z naravo ter druženju ljubiteljev vrtnarjenja
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
mravlja
Pridružen/-a: 21.05. 2016, 12:50 Prispevkov: 4288 Kraj: Loka
|
Objavljeno: 19 Mar 2024 12:38 Naslov sporočila: |
|
|
Uši se gostijo na šibk(ejš)ih rastlinah - na zdrave ne gredo. Sladkor (energija) pa "ojača" rastlino, da se ubrani (a ne jim dajati rednih, prevelikih oz. pogostih odmerkov, ker so nagnjene k odvisnosti). |
|
Nazaj na vrh |
|
|
metuljc
Pridružen/-a: 01.06. 2013, 13:30 Prispevkov: 9547 Kraj: Rimske Toplice, okoli 240 mnm
|
Objavljeno: 19 Mar 2024 15:38 Naslov sporočila: |
|
|
Sladkorjev rastlina ne privzema iz tal ali v komaj omembe vredni količini. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
mravlja
Pridružen/-a: 21.05. 2016, 12:50 Prispevkov: 4288 Kraj: Loka
|
Objavljeno: 19 Mar 2024 16:52 Naslov sporočila: |
|
|
Ja, preko fotosinteze. Gornje za zraven je v zadostni količini, da pomaga. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
metuljc
Pridružen/-a: 01.06. 2013, 13:30 Prispevkov: 9547 Kraj: Rimske Toplice, okoli 240 mnm
|
Objavljeno: 19 Mar 2024 19:12 Naslov sporočila: |
|
|
mravlja je napisal/a: | Ja, preko fotosinteze. Gornje za zraven je v zadostni količini, da pomaga. |
Pri fotosintezi jih izgradi sama, iz CO2 in vode. Sladkor iz prsti pač ne potuje po rastlini. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
mravlja
Pridružen/-a: 21.05. 2016, 12:50 Prispevkov: 4288 Kraj: Loka
|
Objavljeno: 20 Mar 2024 01:10 Naslov sporočila: |
|
|
Kot moški, pač nesposoben večopravilnosti (dan je bil pa intenziven), se moram popraviti :
Ja, rastlina dobiva sladkorje preko fotosinteze. Gornje za zraven je v zadostni količini, da pomaga.
Če se dotaknem "rastlinskega kroga" (phloem : xylem), na katerega namiguješ, stvari ne poznam prav podrobno. Tudi tisto, kar mi je znano, zaradi težavnosti opazovanja/meritev pri raziskavah nimam za dokončno resnico. Nekaj je krompir, nekaj drugega je drevo in čisto nekaj drugega je drevo, ki mu pravimo figa ... so razlike.
Gornji pripravek uporabljam 2-3 leta. Deluje, preverjeno do višine dveh metrov - toliko sem preizkusil. Uporabim ga redko, a vedno deluje in reakcija je dokaj hitra. Ali zaradi sladkorne razstopine (ki jo ne izključujem) ali zaradi mineralne "čorbe" mikrobja - mi pa tu niti ni važno. Verjetno je vsakega po malo.
Lahko pa razložiš podrobneje. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Danilo
Pridružen/-a: 29.06. 2013, 14:37 Prispevkov: 746 Kraj: Kamnik
|
Objavljeno: 20 Mar 2024 07:48 Naslov sporočila: |
|
|
Metuljc, če zaliješ rastlino s sladkorno rastopino, jo le ta pravzaprav hočeš nočeš vsrka preko korenin in predstavljam si, da je to kot nekaka infuzija zanjo. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
pika99
Pridružen/-a: 13.09. 2016, 14:44 Prispevkov: 194 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 01 Avg 2024 18:03 Naslov sporočila: |
|
|
Pozdravljeni vsi,
imam takole situacijo - celo minulo zimo in še v pomlad smo v domačem gozdu podirali označene smreke, tudi kakšen listavec je bil vmes. Veje in vrhove smo sproti kurili na travniku, na enem kupu ves čas. Kup je bil na odprtem, da je po njem padal dež (in parkrat tudi sneg).
V tem času se je kup pepela solidno zmanjšal, ga je pa še vedno kar precej. Meni je videti ''za porabit'', ni zbit, ampak rahel, temne barve, prijetno diši. Ampak ne kot kompost.
Kaj pravite, ga jeseni prestavim na kompost? Ali kar povrh na grede?
Oziroma - ima kdo kakšne izkušnje s čim podobnim?
Hvala vnaprej! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
brbr
Pridružen/-a: 06.06. 2013, 12:30 Prispevkov: 8002 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 02 Avg 2024 08:30 Naslov sporočila: |
|
|
Ko je govora o lesnem pepelu, je ta pepel po navadi ostanek kurjenja listavcev. Ne vem, ali je pepel od izglavcev ravno tako dober ali ne. Če je, pa je tvoj pepel gotovo za porabit. Jeseni ga lahko na tenko posuješ po zemlji.. _________________ naredimo svet lepši |
|
Nazaj na vrh |
|
|
juglans
Pridružen/-a: 01.07. 2013, 15:19 Prispevkov: 3400 Kraj: Ribiška vas, ob Savi
|
Objavljeno: 02 Avg 2024 09:24 Naslov sporočila: |
|
|
... ampak zelo na tanko.
Poznam situacijo, ko so s pretiravanjem dobesedno uničili, sicer zelo lepo in rodno zemljo na njivi. Prav neverjetno je kako se, kot že rečeno temno rjava dolenjska ilovica spremeni v nekakšno kompaktno zemljino, ki ostaja v trdih kosih ne glede na frezanje in vse podobne poizkuse rahljanja.
Rastline so ostajale skoraj na ničli celo leto.
Kemijska analiza je pokazala zelo povišan pH in kompletno porušeno razmerje NPK, ostali mikro elementi "boh ve" kako, organska snov pa na minimumu ne glede na to, da so predhodno redno gnojili s hlevskim, zeleni podor ipd.
Več kot konkretno prašenje nebi svetoval. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Pepe
Pridružen/-a: 13.03. 2014, 20:03 Prispevkov: 785 Kraj: Konjice
|
Objavljeno: 02 Avg 2024 10:51 Naslov sporočila: |
|
|
Pepel je gotovo precej bazična zadeva, zato so nekdaj iz njega delali milo. Če se ne pretirava, težav ne bi smelo biti. Po mojem ni primerno, da ga v večji količini damo na kompost. Bolje ga je enakomerno razporediti po večji površini.
Na območju Solčave so v preteklosti ustvarjali male zaplate zemlje za pridelavo hrane na območju gozda tako, da so podrli vse drevje, ki je nekaj veljalo, potem so enakomerno razporedili drobir in ga skurili, ko je bilo primerno vreme. Na tem so potem kmetovali nekaj let, potem pa spet gozd. Nekako tako sem prebral v knjigi Preproste zgodbe s solčavskih planin. Če bi pepel v njihovem primeru škodoval, bi ga ob vsem ročnem delu, ki so ga imeli s pripravo, gotovo odstranili. V zmerni količini je bil odlično gnojilo. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
pika99
Pridružen/-a: 13.09. 2016, 14:44 Prispevkov: 194 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 02 Avg 2024 12:12 Naslov sporočila: |
|
|
Hvala vsem.
Sem prebrala celo temo predno sem pisala, tako da hvala juglans, da opozoriš še enkrat, za vsak slučaj, saj se res lahko zgodi kakšna neplanirana slaba posledica.
To, kar je pri mojem ''kupu'' drugače kot pri vseh, ki ste pisali v temi prej, je to, da je kup že od januarja na odprtem, čezinčez premočen in v njem ni nič več suhega. Zato sem vprašala, če to kaj spremeni lastnosti. In je večinoma iz smrekovih vej, svežih in suhih, listavcev je komaj za vzorec.
S suhim bukovim pepelom pa vedno popudramo pomladi in po fižolu, ko je recimo 10 cm visok.
Tradicionalno, tako je delala moja mami.
Bom jeseni naredila po občutku, kaj naj drugega . |
|
Nazaj na vrh |
|
|
mravlja
Pridružen/-a: 21.05. 2016, 12:50 Prispevkov: 4288 Kraj: Loka
|
Objavljeno: 03 Avg 2024 21:21 Naslov sporočila: |
|
|
juglans je napisal/a: | ... ampak zelo na tanko.
Poznam situacijo, ko so s pretiravanjem dobesedno uničili, sicer zelo lepo in rodno zemljo na njivi. Prav neverjetno je kako se, kot že rečeno temno rjava dolenjska ilovica spremeni v nekakšno kompaktno zemljino, ki ostaja v trdih kosih ne glede na frezanje in vse podobne poizkuse rahljanja.
Rastline so ostajale skoraj na ničli celo leto.
... |
Letos se je prav to zgodilo meni - a v dveh loncih. Spomladi se mi je ponesreči vsulo preveč pepela in zdaj je rezultat tak, da ne gresta sadiki nikamor. Počasi v tej vročini izgubljata liste.
Že cel teden premišljujem, kako bi preživeli presajanje v drug substrat, če se tega lotim nemudoma. Kaj naj? Naj presadim takoj zdaj? |
|
Nazaj na vrh |
|
|
lpmami
Pridružen/-a: 17.07. 2013, 22:16 Prispevkov: 8333 Kraj: Povlje (nad Trstenikom) 620 mnm
|
Objavljeno: 03 Avg 2024 23:25 Naslov sporočila: |
|
|
Jaz bi nemudoma presadila v drugo zemljo in dala za nekaj dni v senco, skrbela za primerno vlago in potem počasi privajala na sonce. _________________ Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje |
|
Nazaj na vrh |
|
|
mravlja
Pridružen/-a: 21.05. 2016, 12:50 Prispevkov: 4288 Kraj: Loka
|
Objavljeno: 04 Avg 2024 20:24 Naslov sporočila: |
|
|
.. in jih naj očistim starega substrata? Do "nacga"? |
|
Nazaj na vrh |
|
|
juglans
Pridružen/-a: 01.07. 2013, 15:19 Prispevkov: 3400 Kraj: Ribiška vas, ob Savi
|
Objavljeno: 04 Avg 2024 23:31 Naslov sporočila: |
|
|
mravlja je napisal/a: | .. in jih naj očistim starega substrata? Do "nacga"? |
Se oproščam, tole mi je malo ušlo ...
Ravno to poletje se ukvarjam z eno brezvezno in nepomembno "rošco" podobnih težav in nimam nobenega pozitivnega rezultata. Zgleda da bo hin.
Sem jo presadil v lonec (iz grede) postavil v delno senco, skratka pedenana od spredaj in zadaj pa zgleda, da se ne bo uspela premakniti iz slepe ulice.
Včasih je že tako... če je rastlina preveč ali zatrta ali pa toksicirana s čemerkoli že.
Izgubiti nimaš kaj. Presadi in zemljo očisti/izperi do golih korenin, približno enakovredno zmanjšaj nadzemni del, če ga je še kaj ostalo in en očenaš. Drugih idej nimam.
Pa mogoče po kakšnih dveh tednih zalij z 1/4 priporočenega gnojila za balkonske rože, skratka zelo švoh koncentracije, še bolje bi bil foliar, če ga imaš. Ostalo z vodo.
Resnično ti ne znam kaj več svetovati, mi je žal.
Seveda, potem obvezno v senco, za prvi teden ali dva na S hiše, po možnosti pod kakšen grm, če sta dovolj majhni, potem pa po korakih na svetlo senco in tako naprej.
Držim pesti. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|