|
Gartlc Forum o vzgoji, negi, razpoznavanju in izmenjavi rastlin, sodelovanju z naravo ter druženju ljubiteljev vrtnarjenja
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
notranjka
Pridružen/-a: 17.06. 2013, 11:58 Prispevkov: 1553 Kraj: Notranjska,Menišija 605 mnv
|
Objavljeno: 06 Jul 2023 13:16 Naslov sporočila: |
|
|
muha je napisal/a: | Bauhas ima še vedno Lenabox 17 kg po 7,99 €. mfranc, izgleda, da so kasneje dopolnili zaloge iz skladišča.
Slamo od kmeta iz kock sem pred leti kupila od našega člana iz Tacna. Tista je bila veliko manj priročna, kot Lenabox, cena pa tudi takrat 2 € za balo. In več zrnja je bilo vmes = posledično vzklile pšenice. Če imaš kmeta v bližini, ki jo ponuja, je vseeno smiselno. Če pa bi morala hoditi od kmeta do kmeta in spraševati, če jo proda, grem raje v ...haus. |
Seveda,če ne rabiš veliko je vseeno.
Če pa govorimo o večjih količinah zastiranja pa je bistvena razlika .1 Kocko imam za eno sezono,ker to je res zelo nabito slame notri .
Mogoče še tole:ko sem dala celo (nezmulčeno)čez krompir je res nekaj kalilo,ampak čisto nemoteče.
Ostalo pa ko je zmulčil z kosilnico pa nisem nikjer v vrtu opazila,da bi kaj klilo.Zgleda so rezila uničila. _________________ ~~~~****~~~~****~~~~
http://poosmiinpol.blogspot.com/ |
|
Nazaj na vrh |
|
|
mfranc
Pridružen/-a: 05.06. 2013, 09:01 Prispevkov: 4681 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 06 Jul 2023 18:43 Naslov sporočila: |
|
|
No, da sem se k organizaciji dela pripravljal po pametnem nasvetu mojega kapetana, sem se dela lotil z drugim pametnim rekom - pričakuj nepričakovano! Ta nasvet izhaja iz akcijskih filmov .
Namreč, balo sem razčesal prav na hitro: izgleda, da je slama komaj čakala da skoči iz PVC steznika .
<a href="https://ibb.co/Rg1TV3F"><img src="https://i.ibb.co/Rg1TV3F/002-1c.jpg" alt="002-1c" border="0"></a>
Prvo sem balo prerezal na polovico, za dve gredi, nato pa četrtinko s ta malo grabljico strgal v samokolnico, ravno dosti za polovico grede. Fino se je izšlo,
izgleda da sem imel bolj prijazno slamo kot ti, Muha; ali pa je bila samo tako presušena, da se niso delale kakšne kepe, vozli ali kaj drugega.
Malo me je motilo da se je okrog mene kadilo, del slame so tudi drobni prašni delci, ki so šli v zrak in nos.
Končal sem eno gredo, popoldan sem bil odsoten; jutri končam drugo gredo. Torej prvo fazo, dodal bom še vrečo miskanta.
Na vrhu, ali pa med plastema bom dal verjetno še gnojilo s poudarkom na dušiku.
Aja, da je tole šlo tako brez problemov, je bilo zelo nepričakovano, samo da v pozitivno smer . _________________ mfranc |
|
Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30 Prispevkov: 19309 Kraj: Medvode-okolica 420 m nv
|
Objavljeno: 07 Jul 2023 05:56 Naslov sporočila: |
|
|
mfranc: Super!
Morda so 20 kg kocke res še malo bolj stisnjene. Ko jih dajem narazen, rade ostajajo v režnjih. A teh potem ni problem razpustiti.
Mogoče bi bilo pa res smiselno dušično gnojilo vmešati med zastirko. Ob tem se se spomnila na gojenje zelenjave v slamnatih balah. Te bale najprej dlje časa zalivajo z dušičnimi gnojili (bolj sonaravno usmerjeni kar s človeškim urinom) in potem so menda bale z nekaj dodatka zemlje že pripravljene za vzgojo rastlin.
notranjka: Ja, imaš prav. Če gre za večje površine je trgovinska slama občutno predraga. Za mojih manj 50 m2 je drugače pa še čisto vsega niti ne zastrem. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
mfranc
Pridružen/-a: 05.06. 2013, 09:01 Prispevkov: 4681 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 07 Jul 2023 07:39 Naslov sporočila: |
|
|
Hoj, na kratko; grem po zajtrku nazaj na vrt .
Danes sem ugotovil še nekaj. Včeraj sem neko rezervo slame za današnjo korekcijo na vrtu samo razbil na kose, ki sem jih lahko dal v hobuk. Danes vidim, da se tudi manjši kosi upirajo temu, da bi jih nacufal čisto do konca.
Vidim da je potrebno balo ko se odpre, takoj razbiti "v nulo" in se mi je ta mala grabljica odlično obnesla! lahko pa bi bila malo večja. Včeraj sem imel druge obveznosti, balo zrahljati pa ne vzame veliko časa.
Danes sem tudi opazil, da se je druga polovica bale čez noč po obodu napila vlage in se tudi ne rahlja tako hitro. Ima tendenco da se delajo male kepice. Torej, balo razčesati takoj, ko je še suha! _________________ mfranc |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Danilo
Pridružen/-a: 29.06. 2013, 14:37 Prispevkov: 746 Kraj: Kamnik
|
Objavljeno: 07 Jul 2023 14:55 Naslov sporočila: |
|
|
Tudi sam se po ne najboljših izkušnjah z nenarezano slamo lani poskusil z Lenabox 20kg kocko. To, da je močno stisnjena, pomeni tudi, da z eno balo zastreš precej površine. Lepo je tudi narezana in odprašena, pri večjih površinah pa je tudi prcej bolj ekonomična od popularnega miskanta. Če zanemarim slabši izgled, se mi obnese tudi zastirka iz debelega kartona, v katero izrežem luknje za sadike. Deževniki ga imajo raje kot slamo. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30 Prispevkov: 19309 Kraj: Medvode-okolica 420 m nv
|
Objavljeno: 07 Jul 2023 18:54 Naslov sporočila: |
|
|
Danilo: pa se pod kartonom ne naberejo mravlje? Pri meni jih je takoj celo gnezdo, zato sem nehala polagati karton.
Aladin: tvoj prispevek sem citirala k Polžem, kamor tudi spada. Original je v shranjen v Arhiv. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
mfranc
Pridružen/-a: 05.06. 2013, 09:01 Prispevkov: 4681 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 08 Jul 2023 13:05 Naslov sporočila: |
|
|
Karton je res dober material za v kompost, za zastirko ...
Pri meni je imel "napako", ki jo tule še nismo omenili . Karton sem nabiral, kradel :-) pri zelo bližnji fimi; zadaj, na skupnem dvorišču so metali na velik kup kartonske škatle raznih dimenzij. Vse te škatle so bile "na debelo" prelepljene s lepilnm trakom. Tega sem pridno odstranjeval, pa vendar se je naslednje leto pojavil, pa še nekaj let je lezel iz zemlje. Preveč dela, da bi se s tem še ukvarjal . _________________ mfranc |
|
Nazaj na vrh |
|
|
brbr
Pridružen/-a: 06.06. 2013, 12:30 Prispevkov: 8002 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 09 Jul 2023 14:37 Naslov sporočila: |
|
|
Mene pa pri žitni slami moti predvsem to, da v konvecionalnem kmetovanju žita tretirajo z raznimi "-cidi". Torej gotovo nekaj tega koktajla s slamo prineseš na vrt...
Glede tega je verjetno miskant boljša izbira. No, ne vem ali pri gojenju tega tudi uporabljajo kakšna škropiva... _________________ naredimo svet lepši |
|
Nazaj na vrh |
|
|
lpmami
Pridružen/-a: 17.07. 2013, 22:16 Prispevkov: 8333 Kraj: Povlje (nad Trstenikom) 620 mnm
|
Objavljeno: 09 Jul 2023 15:04 Naslov sporočila: |
|
|
Imam iste pomisleke glede ostankov tretiranja žitaric in miskanta. Miskantu smo mogoče malo bolj naklonjeni samo zato, ker postopkov pridelave in varovanja pred škodljivci ne poznamo tako dobro kot pri žitaricah. _________________ Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje |
|
Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30 Prispevkov: 19309 Kraj: Medvode-okolica 420 m nv
|
Objavljeno: 09 Jul 2023 15:43 Naslov sporočila: |
|
|
S tem problemom sem si nehala beliti glavo. Onesnaženosti se v današnjem času ne moremo izogniti in tudi pripravki, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi, se lahko sčasoma izkažejo za ne tako nedolžne. Ali pa pride skozi stranska vrata, ne da bi se sploh zavedali.
Samo mimogrede: v hladilniku imam že vsaj 3 mesece 3 limone, kupljene kot BIO pridelek, v enakem stanju, kot na dan nakupa. Ne gnijejo, ne sušijo se ... No, saj BIO je končno vse, kar pridelamo, ane? Drugo pa je, ali je pridelano na EKO-loški način.
Po drugi strani pa masovno prisegamo na polnozrnate žitne izdelke. Nekaj časa nazaj sem gledala izobraževalno oddajo, pot žita od setve do kruha v masovni pridelavi. Večina -cidov dobi žito v zrnju, ko ga hranijo v silosih in vse to ostane ravno v ovojnici - otrobih. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
metuljc
Pridružen/-a: 01.06. 2013, 13:30 Prispevkov: 9547 Kraj: Rimske Toplice, okoli 240 mnm
|
Objavljeno: 09 Jul 2023 15:55 Naslov sporočila: |
|
|
Miskant je trajnica. Običajno lanskega požanjejo letos nekje proti koncu marca. Močno dvomim, da z njim počnejo kaj posebnega. Morda kaj pognojijo, potem raste, se konec leta posuši, preživi zimo in gre spomladi pod kombajn. Eno njivo imam čez dolino na ogledu.
Berem, da čez zimo odpadejo listi, ki pognojijo njivo. Na isti njvi raste do 25 let. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
mravlja
Pridružen/-a: 21.05. 2016, 12:50 Prispevkov: 4288 Kraj: Loka
|
Objavljeno: 10 Jul 2023 04:19 Naslov sporočila: |
|
|
Kolikor sem se uspel sam "ozreti okoli": miskant ja, žitni izdelki (in ostanki) pa le iz svoje pridelave - kdor ima to možnost, seveda.
Za vse ostale primere pa... kaže, da sva imela z mfrancem istega kapetana - ali sta bila pa le iz iste "firme"... |
|
Nazaj na vrh |
|
|
notranjka
Pridružen/-a: 17.06. 2013, 11:58 Prispevkov: 1553 Kraj: Notranjska,Menišija 605 mnv
|
Objavljeno: 10 Jul 2023 15:41 Naslov sporočila: |
|
|
brbr je napisal/a: | Mene pa pri žitni slami moti predvsem to, da v konvecionalnem kmetovanju žita tretirajo z raznimi "-cidi". Torej gotovo nekaj tega koktajla s slamo prineseš na vrt...
Glede tega je verjetno miskant boljša izbira. No, ne vem ali pri gojenju tega tudi uporabljajo kakšna škropiva... |
Se strinjam glede ˝cidi˝ zadev ,nikol ne veš .
K sreči je tu natura 2000 in vodovarstveno območje okol jezera in je vse več ali manj pod kontrolo. _________________ ~~~~****~~~~****~~~~
http://poosmiinpol.blogspot.com/ |
|
Nazaj na vrh |
|
|
mfranc
Pridružen/-a: 05.06. 2013, 09:01 Prispevkov: 4681 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 10 Jul 2023 17:00 Naslov sporočila: |
|
|
muha je napisal/a: | Mogoče bi bilo pa res smiselno dušično gnojilo vmešati med zastirko. Ob tem se se spomnila na gojenje zelenjave v slamnatih balah. Te bale najprej dlje časa zalivajo z dušičnimi gnojili (bolj sonaravno usmerjeni kar s človeškim urinom) in potem so menda bale z nekaj dodatka zemlje že pripravljene za vzgojo rastlin. |
Sem imel namen še malo raziskati, ali obstoja kakšna literatura, ki se ukvarja s problematiko zastirke (problem je posušen material, zelena zastirka ne), pa mi je zmanjkalo časa; krivo je tudi soparno, naporno poletje .....
Pri roki pa imam samo knjigo Ameriške borovnice, Milica Oblak, kjer navaja:
Na mineralnih tleh pogosto primanjkuje humusa. Z njim obogatimo zemljo že pred sajenjem. Zemljo potrosimo in pomešamo s šoto, gozdno zemljo, smrekovim lubjem ali žaganjem.
Na vsakih 10 kg žaganja ali lubja je potrebno primešati 1 kg amonsulfata. To je potrebno, sicer bi mikroorganizmi za razkrajanje žaganja črpali dušik iz iz tal in osiromašili zemljo z dušikom,
ki ga rastline rabijo za razvoj.
Meni se zdi to zelo pretirana količina, kaj pa vem . Bi moral prečitati kakšno strokovno knjigo o kompostu in obnoviti znanje; ne samo razmerje C:N ....
Sem si vzel dva dni za odločitev ali dodam kaj dušika. Vendar imam v zemlji preveč dostopnega dušika in sem se odločil da ga ne dodajam. Če bom opazil pomanjkanje,
si bom pomagal s hitrim foliarnim dodatkom. _________________ mfranc |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|