 |
Gartlc
Forum o vzgoji, negi, razpoznavanju in izmenjavi rastlin, sodelovanju z naravo ter druženju ljubiteljev vrtnarjenja
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
zuf
Pridružen/-a: 16.06. 2013, 18:31
Prispevkov: 1999
Kraj: Vitanje
|
 Objavljeno: 21 Okt 2013 11:27 Naslov sporočila: |
 |
|
Prej pozitivno kot negativno, da je vse sprhnelo.
To pomeni, da je zemlja bogata z življenjem v prsti, ki ima veliko funkcijo razkrojevanja (bakterije, glive in drugi organizmi).
Hitro trohnenje je tudi znak, da je ta zemlja bila zelo vesela humusa, ki je nastal iz listja.
Podobno opažam, da na vrtovih, kjer preneham s prekopavanjem v prvih letih potrebujem bistveno več zastirke kot v drugem letu, v tretjem letu pa se zelo pozna. |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
zoyba
Pridružen/-a: 20.06. 2013, 21:54
Prispevkov: 252
Kraj: gorenjska
|
| Objavljeno: 03 Jan 2014 17:56 Naslov sporočila: |
|
|
Doma na drobilnik sam delam borovo zastirko. Bi jo bilo potrebno na kakšen način "okužiti" z mikrobi ali je dobra tudi taka.Hišo imam na robu gozda in je lubja povsod dovolj. Se mi ga škoda zdi pustiti v gozdu, če pa ga lahko koristno uporabim. 
_________________
Robert |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 16.06. 2013, 18:31
Prispevkov: 1999
Kraj: Vitanje
|
| Objavljeno: 03 Jan 2014 19:02 Naslov sporočila: |
|
|
Smola bi znala biti problem.
Ne bi vedel točno, še nisem uporabljal.
Tudi gozd zna lubje koristno uporabiti, če se izkaže, da ni primerno, se ne rabiš sekirat. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoyba
Pridružen/-a: 20.06. 2013, 21:54
Prispevkov: 252
Kraj: gorenjska
|
| Objavljeno: 03 Jan 2014 19:07 Naslov sporočila: |
|
|
Večino ga itak mislim porabit za zastiranje poti na vrtu, vendar bi mogoče z njimi zastrl tudi med rastlinami. Ali je kupljena borova zastirka drugačna?
Pri samem mletju nisem opazil smole.
_________________
Robert |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 16.06. 2013, 18:31
Prispevkov: 1999
Kraj: Vitanje
|
| Objavljeno: 03 Jan 2014 19:23 Naslov sporočila: |
|
|
Za potke bi zagotovo bilo vredu, lahko še malo kamene moke primešaš.
Probaj med rastlinami pa boš videl. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mfranc
Pridružen/-a: 05.06. 2013, 09:01
Prispevkov: 4681
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 03 Jan 2014 19:34 Naslov sporočila: |
|
|
| zoyba je napisal/a: | | Doma na drobilnik sam delam borovo zastirko. Bi jo bilo potrebno na kakšen način "okužiti" z mikrobi ali je dobra tudi taka.Hišo imam na robu gozda in je lubja povsod dovolj. Se mi ga škoda zdi pustiti v gozdu, če pa ga lahko koristno uporabim. |
Zoyba, srečkovič, jaz bi si za borovo lubje prste polizal  .
Tudi se mi zdi, da bi ne škodil kakšen dodatek mikrobov. Sam sem letos zelo pospešil razkroj zastirke (fabrško  mulč lubje) s Cofuno http://www.cvetal.si/?id_podmeni=4001&id_ppd=147
Sicer za večjo porabo kar draga zadeva, za moj mini vrtiček še gre.
| Aye-Aye je napisal/a: | | Jaz uporabljam kar tekočino iz organka, gnojenje + mikroorganizmi. |
Tale organko mi je še vedno neznanka   ; Aye-Aye, kaj niso to večina anaerobne bakterije, ki ne prenesejo kisika?
| Aye-Aye je napisal/a: | | Ti pa bi lahko uporabil kompostni čaj, kar bi verjetno tudi ne bilo slabo. |
Kompostni čaji pa bi res morali delovati, če se ti da ukvarjati z njimi ... 
Lahko poskusiš tudi z biopostom http://www.cvetal.si/?id_podmeni=4001&id_ppd=141 ki bi ga na tenko potrosil pod lubjem.
Sam pod lubje natrosim zelo malo količino plantelino Biogreno, ki naj bi imela isti efekt http://www.unichem.si/blagovne_znamke/plantella/organska_gnojila_in_sredstva_za_izboljsanje_tal/izdelek?prid=114
LP
_________________
mfranc |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoyba
Pridružen/-a: 20.06. 2013, 21:54
Prispevkov: 252
Kraj: gorenjska
|
| Objavljeno: 03 Jan 2014 19:57 Naslov sporočila: |
|
|
mfranc mogoče malo 
Kaj pa če bi zalil z koprivovko. Lansko leto sem naredil borove sekance za na plac kjer sem imel pasje mladiče (so lulali in kakali po njej ) Prej sem jo presejal, da sem se znebil drobirja. Le tega namočil v en mesec staro koprivovko, dodal staro marmelado in pustil bakterijam prosto pot. Ko se je nabrala plesen sem vse skupaj zakopal v kompost in dobil občutek, da ga je kar nekaj "požrlo" Mogoče bi tudi na vrtu delovalo 
_________________
Robert |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Aye-Aye
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 12:29
Prispevkov: 2331
Kraj: Podgozd, 510 nm (20km J od LJ)
|
| Objavljeno: 03 Jan 2014 20:45 Naslov sporočila: |
|
|
| mfranc je napisal/a: |
| Aye-Aye je napisal/a: | | Jaz uporabljam kar tekočino iz organka, gnojenje + mikroorganizmi. |
Tale organko mi je še vedno neznanka ; Aye-Aye, kaj niso to večina anaerobne bakterije, ki ne prenesejo kisika?
|
Takole pravi dr. Higa, na strani od em tehnologije
Nekateri dobri mikroorganizmi so aerobni (potrebujejo kisik za svoje preživetje), nekateri pa anaerobni. Podobno velja za patogene mikroorganizme. Znanstveniki so menili, da aerobni in anaerobni organizmi ne morejo živeti skupaj, saj potrebujejo povsem nasprotne življenjske pogoje. Dr. Higa pa je ugotovil, da je to v določenih pogojih (antioksidantskost) možno.
Še več, prav tako kombiniranje zelo poveča njihovo učinkovitost:
Pri presnovi anaerobnih mikroorganizmov nastaja namreč kisik, ki ga potrebujejo aerobni mikroorganizmi. Slednji pa ustvarjajo presnovnine, ki so za nekatere anaerobne mikrobe idealna hrana. Zato lahko nekateri aerobni in anaerobni dobri organizmi živijo v simbiozi. To pa je bistveno za njihovo učinkovitost, saj skupaj lahko ustvarijo več antioksidantov, bolje preživijo v spreminjajočih se razmerah in laže premagujejo patogene mikrobe.
Dr. Higa je v dolgoletnih laboratorijskih raziskavah ugotovil, katere vrste dobrih anaerobnih in aerobnih mikrobov bolje živijo skupaj. Taka sožitja dobrih mikroorganizmov so temelj tehnolgije EM, to je tehnologije »učinkovitih mikroorganizmov«.
Vprašanje, ki ga je bilo potrebno tudi razrešiti pa je, kako take simbioze učinkovito prenesti iz laboratorija v življenje. Sprva so menili, da to ni možno, saj se je zdelo, da v praksi, kjer je v enem samem gramu prsti tudi po nekaj stotisoč mikrobov, ni možno kontrolirati. Dr. Higa pa je ugotovil, da se večina mikrobov, podobno kot večina ljudi v družbi, obnaša oportunistično in da se prilagajajo maloštevilnim vodilnim mikrobom. Boj za nadvlado se v bistvu dogaja predvsem med vodilnimi skupinami dobrih in slabih mikrobov. Če zmagujejo vodilni dobri mikrobi, jim »pritegnejo« dobri oportunisti in celo slabi oportunistični mikrobi se potuhnejo ali celo delujejo dobro.
Dr. Higa je ugotovil, kateri dobri mikrobi so vodilni in jih z ustreznim združevajem z drugimi dobrimi mikroorganizmi še okrepil. Razmnožil jih je in dal v okolje. Dobil je močno, prodorno armado dobrih organizmov, ki s svojim razmnoževanjem podrejajo slabe in vse bolj razširjajo življenju prijazne življenjske pogoje. Našel je pot, da so dobre naravne sile, ki so tu že od vekomaj, dobile mnogo večji razmah.
zoyba, sigurno bi to zadnje delovalo, če pa dodaš še kakšne bolj aktivne mikroorganizme pa bo še toliko bolje, kar kaj domačega, o čemer je zuf pisal. Potem pa poročaš, kaj se dogaja. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 16.06. 2013, 18:31
Prispevkov: 1999
Kraj: Vitanje
|
| Objavljeno: 03 Jan 2014 22:57 Naslov sporočila: |
|
|
mfranc, v organko tekočini je tudi veliko lakto bakterije, ki lahko preskakuje med aerobnimi in anaerobnimi pogoji.
Lacto je znana po svoji odlični zmožnosti razkrajanja. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mfranc
Pridružen/-a: 05.06. 2013, 09:01
Prispevkov: 4681
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 04 Jan 2014 14:42 Naslov sporočila: |
|
|
Hvala obema, ne vem zakaj ne najdem časa za za proučitev te EM tehnologije ... . Pa izgleda da je ena redkih "novosti" ki je res zelo učinkovita - za razliko od množice izboljšav, preparatov, materialov, zdravil, ki bolj kot ne učinkujejo v zelo majhnih procentih .
LP
_________________
mfranc |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 16.06. 2013, 18:31
Prispevkov: 1999
Kraj: Vitanje
|
| Objavljeno: 12 Jan 2014 21:38 Naslov sporočila: |
|
|
Prvotna zastirka je na tej gredi že zdavnaj postala kompost, zato sem preostanek radiča zastrl z mešanico listavke in komposta (odlična kombinacija).
V nadaljevanju grede raste mešanica radiča, kurjiv črevc in motovilca.
Odlična jedača in zastirka hkrati.
  |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 16.06. 2013, 18:31
Prispevkov: 1999
Kraj: Vitanje
|
| Objavljeno: 12 Jan 2014 23:41 Naslov sporočila: |
|
|
| sarasara je napisal/a: | Meni je zastirka sicer všeč, vendar nekako ne gre skupaj s tisto drugo teorijo (no, prakso naših mam), da je treba rastline okopati, saj s tem preprečiš izhlapevanje vlage in prst prezračiš.
Letos sem z zmulčano travo (sem jo prej napol posušila, da se ni zlepila skupaj) zastrla čebulo. Pa je kar nekaj hirala ... Par dni nazaj sem jo kljub zastirki okopala, pa je vidno zrasla.
Saj pravim, nisem dovolj pametna.  |
Odvisno je, kakšna je bila zemlja predno si dala zastirko okoli čebule, mogoče ni bila v dobrem stanju.
Da odgovorim na tvoje prvotno vprašanje.
Zastirka ima enako vlogo kot okopavanje, le da ima zastirka dodatne prednosti:
- zadrževanje vlage
- prst OSTAJA rahla (prekopana prst, nadalje ustrezno negovana z zastirko ne bo nikoli postala zbita in skorjasta, zato je zastirka odlično orodje za tiste, ki ne prekopavamo)
- ustvarja se humus
- tla so zaščitena pred dežjem, soncem, vetrom; trije dejavniki, ki povzročajo škodo tlem, če so nezaščitena
- manj plevela z uporabo ustrezne zastirke
Moja najljubša zastirka je z lanskim listjem zagotovo postala listavka.
Slame ne maram, razen če ni drugega.
Skozi sezono od maja do septembra najraje uporabljam travnati in tratni odkos; odlično poskrbita za razmerje bakterij in gli, saj listvaka dominira od septembra do aprila. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
paprika
Pridružen/-a: 09.07. 2013, 11:52
Prispevkov: 461
Kraj: Slovenska Bistrica
|
| Objavljeno: 13 Jan 2014 11:20 Naslov sporočila: |
|
|
| zuf- zakaj ne maraš slame za zastirko? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 16.06. 2013, 18:31
Prispevkov: 1999
Kraj: Vitanje
|
| Objavljeno: 13 Jan 2014 13:07 Naslov sporočila: |
|
|
Hm, glavni razlog je ta, da jo moram kupiti, če jo hočem redno uporabljati.
Nič nimam proti domači slami iz domače njive ali vrta, a tiste hitro zmanjka.
Bolj zaradi tega torej, njene lastnosti so super, sploh, če se meša z drugimi zastirkami!
Bom popravil zgornjo izjavo in rekel, da ne maram monokulture slamnate zastirke na dolgi rok. ;) |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
paprika
Pridružen/-a: 09.07. 2013, 11:52
Prispevkov: 461
Kraj: Slovenska Bistrica
|
| Objavljeno: 13 Jan 2014 13:12 Naslov sporočila: |
|
|
Sem mislil da ima kakšno pomankljivost naravno
Ker meni je všeč,sploh poleti avgusta ko sejem solato pa zastirko gor
pa fajn kali. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
 |
Gartlc Seznam forumov
-> Vrtnarimo z naravo
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3, 4 ... 29, 30, 31 Naslednja
|
Časovni pas GMT + 2 uri, srednjeevropski - poletni čas
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3, 4 ... 29, 30, 31 Naslednja
|
| Stran 3 od 31 |
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
