 |
Gartlc
Forum o vzgoji, negi, razpoznavanju in izmenjavi rastlin, sodelovanju z naravo ter druženju ljubiteljev vrtnarjenja
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
metuljc
Pridružen/-a: 01.06. 2013, 13:30
Prispevkov: 9547
Kraj: Rimske Toplice, okoli 240 mnm
|
 Objavljeno: 27 Avg 2018 17:16 Naslov sporočila: |
 |
|
V katero pravljico pa stopaš, lpmami?  |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
lpmami
Pridružen/-a: 17.07. 2013, 22:16
Prispevkov: 8333
Kraj: Povlje (nad Trstenikom) 620 mnm
|
| Objavljeno: 27 Avg 2018 19:02 Naslov sporočila: |
|
|
Saj sanje so dovoljene, ane!
_________________
Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
juglans
Pridružen/-a: 01.07. 2013, 15:19
Prispevkov: 3400
Kraj: Ribiška vas, ob Savi
|
| Objavljeno: 31 Avg 2018 22:50 Naslov sporočila: |
|
|
| mravlja je napisal/a: | Juglans, nakazal si pravilnejšo "širino" samooskrbe (sam nisem upošteval žitaric, sadja, ... ). Zanima me, kje je razlika med mojimi 30m2 (zelenjava, nekaj krompirja... - ne čez celo leto ) in tvojimi ? (600) m2 na osebo.
Ali lahko približno opredeliš (u)porabo površin po kulturah (ali mogoče kako drugače)? |
Recimo, da je razlika v temu, da na malih površinicah po porabljenem/zaužitem pridelku enostavno odideš v trgovino in tam potem naprej kupuješ. Tako si v XY deležu samooskrben.
V mojem primeru je bila poanta 100% samostojnost, razen seveda tistih parih "malenkosti". Poleti in pozimi, letos in naslednje leto.
Oboje je samooskrba, ... seveda če ne dlakocepimo, kar je tudi prav.
O kolobarjenju in deležih posameznih kultur ti zelo težko podrobno opisujem. Za jasen model bi moral biti drugačen tip boema, namreč poleg samooskrbe sem v veliki večini skrbel za lastno pridelavo semena, kjer je problem križanje in druga "bolezen", ko sem zbiral stare, tradicionalne in posebne sorte. Tako je bila vsako pomlad posebna kombinatorika kako umestiti vse na čimbolj drugem mestu kot prejšnje leto, ter da so sorodne rastline čimbolj oddaljene med seboj ali pa sajene z zamikom, kjer se je to dalo. Dalj od tega niti nisem stremel, ker bi si življenje preveč zakompliciral. Že itak sem komaj folgal.
Bi pa izpostavil še eno MALENKOST, ki se mi je zdela resnično fascinantna in je po mojem mnenju mnogo bolj aktualna, kot se zdi na prvi pogled. Na to se običajno niti ne pomišlja, pa bi se moralo.
Odpadki.
Ker imam do ekološkega otoka cca 500-600m se mi enostavno ne ljubi vsako malenkost spotoma odnašati, zato sem si organiziral svoje mesto za smeti in te potem enkrat na vsake kvatre odpeljem v kontejnerje. Striktno vse sortiramo, pa tudi sicer ta umazane stvari v grobem oplahnemo, da potem ne smrdi. Mimogrede, ni muh, ni podgan, ni vtisa po nesnagi.
Skratka. V obdobju najučinkovitejše samooskrbe je bilo odpadkov tako neverjetno malo, da kar nisem mogel verjeti. V celem letu sem mislim da dvakrat odpeljal smeti na otok, nič več. Spomladi in jeseni, pa ne s prikolico ali kombijem.
Sedaj, ko nismo več na striktni samooskrbi (cca domače hrane 3/4, ostalo kupljeno) je situacija že alarmantna, saj nonstop nekaj vozim v kontejnerje.
Si pa ne predstavljam, da bi vse kupovali, sploh pa ne situacije, ko si potrošnik brez minimalnega pomisleka o smiselnosti takšnega življenja. Verjetno bi potem potreboval tovornjak.
Aha in kar sem zgoraj pozabil omeniti. Pač vsako leto sproti smo na jedilniku za repertoar izbirali tisto, česar je bilo dovolj ali pa v recimo nekakšnem izobilju, slabo uspele kulture pa so bile redkeje na jedilniku. Tudi se je zgodilo, da je bilo večino krompirja za seme in ga tisto leto praktično nismo jedli, ali pa katere druge kulture.
Vsekakor je bil izziv in to ne majhen. Precej stvari je bilo potrebno urejati v "glavi" vsak dan sproti. Težava so mediji in propagiran način življenja, ko te neprestano opazarjajo kaj vse obstaja in v kakšnem odrekanju "normalnega" živiš.
Bila so pa tudi obdobja monotonosti na krožniku, ter vzporedno dvomov v ustreznost takšnega načina življenja, saj je trenuten standard velika pestrost živil v trgovinah. Saj veš, metri in metri mlečnih izdelkov, pa nato morskega živeža, mesa na tone tisočerih opcij, kruha nebroj variant, zelenjava nonstop, sadje enako, skratka vse živo. Doma pa krompir, fižol in skoraj nič več. (če malo pretiravam)
No, je bilo zanimivo, sedaj je pa še pestro po malem. Je kar vredu.
Letos koruza dobro kaže, lani je bila tako slaba, da je šla kuram.  Pač je eno leto nismo mleli.
Pod črto bi dejal, da se pri celi stvari ne obremenjuješ in še zlasti ne omejuješ, ter da se prilagajaš okoliščinam sam in ne za vsako ceno mehčanje okoliščin po svojem lastnem modelu predstav sprejemljivega. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30
Prispevkov: 19309
Kraj: Medvode-okolica 420 m nv
|
| Objavljeno: 01 Sep 2018 06:49 Naslov sporočila: |
|
|
Na mojem rojstnem domu smo imeli obdelovalne površine približno 1.000 m2 metrov na osebo. Vse dosledno obdelano, smotrno zasajeno in negovano. Velik del je odpadel na sadovnjak. 100 % samooskrbni smo bili le v letih, ko je bilo vreme prijazno do nas. So bila leta, ko sadja ni bilo več kot za pokušino (takrat je prišla prav zaloga suhega iz bogatih let), ko je pridelek žita komaj zadostoval za seme za naslednje leto, ko sta suša ali moča zredčili pridelek krompirja. Zares reševala nas je koruza, ta je na ilovnati zemlji redko odpovedala. Polenta in koruzni kruh sta bila dnevno na jedilniku (še danes obožujem polento!).Travnik in pridelek z njiv sta dajala hrano tudi za kravico, pujska in ovce (v soglasju z lastniki smo jih pasli tudi na raznih gozdnih posekah).
To, kar piše juglans o skromnem izboru, je bila pri nas (pa ne samo pri nas) stalnica. Se je pač jedlo samo to, kar se je pridelalo. Ni bilo hudega, le pomanjkanje sadja v slabih letih nas je otroke zelo pestilo. In ni lepšega, kot ko željno čakaš prve češnje, prve beličnike, prvo grozdje, prve hruške "kongresnice" (zgodnje, sočne, sladke, nekaj podobnega viljamovkam)... Vsakič je bil praznik. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
lpmami
Pridružen/-a: 17.07. 2013, 22:16
Prispevkov: 8333
Kraj: Povlje (nad Trstenikom) 620 mnm
|
| Objavljeno: 01 Sep 2018 08:07 Naslov sporočila: |
|
|
Očitno samooskrba ključuje samoomejevanje, ki daje kar nekaj presenetljivo dobrih rezultatov.
_________________
Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
crtj
Pridružen/-a: 14.06. 2013, 15:31
Prispevkov: 5502
Kraj: MS
|
| Objavljeno: 01 Sep 2018 08:53 Naslov sporočila: |
|
|
| juglans je napisal/a: | | V obdobju najučinkovitejše samooskrbe je bilo odpadkov tako neverjetno malo, da kar nisem mogel verjeti. V celem letu sem mislim da dvakrat odpeljal smeti na otok, nič več. |
Moj vtis v času, ko največ zraste, je tak, da so odpadki za odvoz, kolikor jih je, v ogromni večini embalaža - in pa če se zgodi, da je kakšna trajnejša stvar dala odpoved (steklena, elektronska...). Organske zadeve gredo na kompost, edino še, kar ven štrli in ne vem, kako se lotiti, so kosti, ker jih je (perutninske) treba držati proč od psa, ki pokriva celotni teren. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
crtj
Pridružen/-a: 14.06. 2013, 15:31
Prispevkov: 5502
Kraj: MS
|
| Objavljeno: 01 Sep 2018 08:54 Naslov sporočila: |
|
|
| lpmami je napisal/a: | | Očitno samooskrba ključuje samoomejevanje, ki daje kar nekaj presenetljivo dobrih rezultatov. |
In je dobra stvar na veliko načinov. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Nanook
Pridružen/-a: 04.01. 2014, 20:01
Prispevkov: 221
Kraj: Vrhnika
|
| Objavljeno: 01 Sep 2018 09:34 Naslov sporočila: |
|
|
| Kosti dam jaz med mešane odpadke. Ne v bio kanto, ne na kompost. Predvsem zaradi psa. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30
Prispevkov: 19309
Kraj: Medvode-okolica 420 m nv
|
| Objavljeno: 01 Sep 2018 09:50 Naslov sporočila: |
|
|
| crtj je napisal/a: | | Organske zadeve gredo na kompost, edino še, kar ven štrli in ne vem, kako se lotiti, so kosti, ker jih je (perutninske) treba držati proč od psa, ki pokriva celotni teren. |
Vse piščančje kosti dajem v Organko. Drobne kosti lepo predela, ostanejo edinole piščali. A tudi te sprhnijo po par letih. Oziroma, če ti v kompostu gredo na živce, jih pobereš ven, parkrat udariš s kladivom in se spremenijo v male drobce. Tiste od odraslih kokoši in puranov bi pa znale predstavljati večjo težavo. Goveje gredo v mešane odpadke, od telečjih reber pa tudi kar v Organko. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
crtj
Pridružen/-a: 14.06. 2013, 15:31
Prispevkov: 5502
Kraj: MS
|
| Objavljeno: 01 Sep 2018 10:27 Naslov sporočila: |
|
|
| Tudi pri nas gredo povečini v mešane odpadke, torej v kategorijo "za odpeljat". Kosti in embalaža - to dvoje je glavni izvozni artikel. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Tiana
Pridružen/-a: 04.03. 2014, 17:20
Prispevkov: 1109
Kraj: Savinjska
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
lpmami
Pridružen/-a: 17.07. 2013, 22:16
Prispevkov: 8333
Kraj: Povlje (nad Trstenikom) 620 mnm
|
| Objavljeno: 01 Okt 2018 21:54 Naslov sporočila: |
|
|
Nisem zasledila, kako veliko družino - koliko članov - ima v mislih.
_________________
Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Tiana
Pridružen/-a: 04.03. 2014, 17:20
Prispevkov: 1109
Kraj: Savinjska
|
| Objavljeno: 01 Okt 2018 22:58 Naslov sporočila: |
|
|
| V zadnjem stolpcu je zapisana količina rastlin posamezne zelenjave na osebo in si potem lahko preračunaš za družino poljubne velikosti. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
lpmami
Pridružen/-a: 17.07. 2013, 22:16
Prispevkov: 8333
Kraj: Povlje (nad Trstenikom) 620 mnm
|
| Objavljeno: 01 Okt 2018 23:17 Naslov sporočila: |
|
|
Če računam, da je 100 čevljev okrog 30 m, je tabela kar praktična.
_________________
Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mravlja
Pridružen/-a: 21.05. 2016, 12:50
Prispevkov: 4288
Kraj: Loka
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
