Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Peter · Objavljeno: 26 Feb 2018 23:10 Naslov sporočila:

Meni pa je najboljša zgodba o lobistu, ki trdi, da je glifosat tako varen, da ga lahko pijemo.

https://www.youtube.com/watch?v=ovKw6YjqSfM

juglans · Objavljeno: 27 Feb 2018 11:25 Naslov sporočila:

Opažam nekakšni dve nasprotujoči si smeri v tej debati in če prvo opredelim kot aktivistično, (povzemam po predhodno omenjenem v tematiki o boom efektu) potem naj drugo stran poimenujem uspavano potrošniško.

Greste se boj eden proti drugemu, namesto da bi si prisluhnili in dopuščali različna mnenja, Dobesedno se mlatite z dokazi in nedokazi, še več, uporabljate "udarce" pod pasom, ko izpostavljate domnevna podtikanja, laži, izvlečke iz konteksta in podobne diskvalifikacije. Prepričani v vsemogočnost znanosti ter njihove načelne poštenosti ste zaslepljeni v samem svojem bistvu. Ne trdim, da ima takšne težave le ena stran, vseeno pa je razmerje nesorazmerno iz vsaj enega razloga, ki je nepošten.

Povejte, pokažite mi en sam absolutni primer in na drugi strani, priznajmo si koliko "afer" je svet že doživel na znanstvenem, tehnološkem in zdravstvenem področju.

Obravnavano področje je silno občutljivo iz enostavnega razloga. Hrana nam predstavlja pra-arhetip preživetvenega vzorca, ne le zgolj skozi fizično dimenzijo, pač pa tudi skozi kulturo, običaje, status in nasploh našo prepoznavnost v družbi. Naravno je, da se tako v človeku ob različnih pogledih porajajo občutki ogroženosti ali pa večvrednosti (če omenim zgolj skrajnosti) in to se potem generira v NEOBJEKTIVNEM zagovarjanju svojih stališč.
Uporaba herbicidov v masovnem kmetijstvu daje trenutno vtis nezamenljive in edine uporabne prakse, vse nasprotno pa nas avtomatsko ogroža s porajajočimi dvomi kako naprej. (zgolj na hitro nakazujem kje vidim poanto težave) Vzporeden porast "novih" ali pa do sedaj izjemno redkih bolezni upravičeno poraja dvom v pravilnost današnjega načina življenja in to bi za trezne ljudi moral biti dovlj jasen znak za razmišljanje o alternativah. V tako obsežnih sistemih kot je sodobna Agronomija se opazne spremembe dogajajo v desetletjih, če ne več (že znotraj razvitega sveta, kaj šele na relaciji nas in tretjega sveta) in neznanska gneča v bolnišnicah daje že slepemu slutiti, da je dinamika pošastno zaskrbljujoča.

V nadaljevanju razmišljam.

Kako in katera znanstvena ustanova lahko dejansko izvede široko šudijo o vplivu določenih snovi na žive organizme, če s tem spodkopava osnovno filozofijo današnjega časa, kulture, ekonomije, politike, in vse to v pravno sprejemljivih ter morda celo nesprejemljivih sferah? (ne lažimo si, to je sestavni del človeškega ravnanja na vseh ravneh družbe)
- ali pa razvija kmetijske prakse brez uporabe nekaterih sodobno sprejemljivih prijemov skupaj z morebiti spremenjenim načinom prehranjevanja - življenja nas kot posameznikov.

Kako naj vemo, da morda celo že ne obstajajo dokazi, pa so nam nekako nevidni?

... recimo toliko.

Z ozirom na vse to menim, da je stran "potrošnikov" veliko bolj neobjektivna v svojem zagovarjanju, kot pa nasprotna. Namreč raziskave so verjetno kar praviloma financirane s strani držav (te vedno stremijo k utečenem redu v izogib konfuznosti družbe) ali pa kapitalsko orientiranih korporacij kot sponzorjev inštitutov in nasploh organizacij na tem področju.

Seveda je prikrita žaljivost ter vzvišenost posameznikov poglavje za sebe, ki je zgolj odraz stopnje osebne ravni dotičnega, ki se na takšen način predstavlja.

Pravzaprav vse bolj dvomim v smiselnost odpiranja tovrstnih tem, ker ne rezultirajo v konstruktivni razpravi. Trenutno še ne.
V bistvu je vse skupaj ena velika škoda, ker se posamezen poizkus razmišljanja z lastno "glavo" izniči z argumentom "pripni mi link do kredibilne študije". Zgleda, kot da so to v tem trenutku "naši" družbeni gabariti. Do tam sežemo, dalj od tega pač ne.

krnekdo · Pridružen/-a: 21.02. 2016, 11:02 Prispevkov: 473

juglans · Objavljeno: 27 Feb 2018 11:37 Naslov sporočila:

Kdo jih lahko podpre?

krnekdo · Pridružen/-a: 21.02. 2016, 11:02 Prispevkov: 473

Vsak z dobrim razumevanjem tematike, ki naredi kredibilno študijo/poizkus, ki je ponovljiva, da jo po potrebi izvedejo še drugi.

muha · Objavljeno: 27 Feb 2018 11:47 Naslov sporočila:

Se kaj ve o tem, kako so problem rešili v državah, kjer so glifosat prepovedali? S kakšnimi učinki oz. posledicami? Ali pa so ga samo fiktivno in ga prikritega v izdelkih z drugačno deklaracijo še vedno uporabljajo?

juglans · Objavljeno: 27 Feb 2018 12:22 Naslov sporočila:

metuljc · Objavljeno: 27 Feb 2018 13:11 Naslov sporočila:

brbr · Objavljeno: 27 Feb 2018 15:02 Naslov sporočila:

Obstajajo uspešne kmetije, ki gospodarijo na drugačne načine.

Nprimer: biodinamična metoda ne uporablja nobenih "industrijsko" izdelanih FFS.

V knjigi "Kmetovanje po biološko-dinamični metodi" (Sattler-Wistinghausen, 1985) je na začetku predstavljeno in razčlenjeno delovanje kar nekaj kmetij, ki na ta način obdelujejo zemljo in gojijo živali že vrsto let (najdlje od leta 1929, pa 1955, 1957, 1963,...). Že res, da je knjiga že kar stara, ampak že takrat je najsatrejša kmetija na ta način kmetovala 56let, kar gotovo ni samo poskus nečesa kar se ne da. Velikost kmetij se giblje med 21.5ha do 142ha kmetijske površine.

Glede na to, da pri nas povprečna velikost kmetije znaša 6.8ha (če sem našla pravi podatek), mislim, da izgovor, da se brez kemije ne da, ne vzdrži.
_________________
naredimo svet lepši

Pepe · Objavljeno: 28 Feb 2018 09:52 Naslov sporočila:

Za širšo populacijo je važno tudi, koliko hrane se na neki površini lahko pridela. Slovenija je kljub relativno redki poseljenosti že sedaj precej daleč od samooskrbe. Tega trenutno noben ne opazi, ker so meje odprte. Kdove, če bo zmeraj tako. Četrt stoletja nazaj smo imeli zadnjo vojno. Sepp Holzer obdeluje velike površine, živi pa od prodaje knjig, ogledov in subvencij in bolj malo od prodaje pridelkov.

juglans · Objavljeno: 28 Feb 2018 09:59 Naslov sporočila:

Jah metuljc, pa vas kar lepo postavljam v enak koš in ne trdim, da vsaj z eno nogo ne stojim v njemu tudi sam. Vse ostalo je vaša/naša iluzija, ko se s "kritičnim" umom tolažimo, kako vsaj nekaj storimo za svoje dobro.
Zakaj? Sem spisal litanije in si premislil, ker obstaja kratko pojasnilo zakaj tako mislim. Zato, ker potihoma vsi vemo, da to (ostanki FFS z glifosatom vred) ni v nobenem oziru dobro. No, morda se kdo tolaži s stanjem "nevtralno", a sam dvomim v takšno možnost.
Vem pa, da je težko dokazati vse škodljive posledice, še sploh, če ne obstaja pripravljenosti za takšno raziskovanje. In lepo prosim, ne odgovarjaj/te mi z nasprotovanjem, kako da je naše okolje pluralno v vseh ozirih, ker ni. Je zelo ozko usmerjeno in vodeno, pa če se s tem strinjamo ali ne.

Slednje bo rahel odklon od teme, a vseeno dober pokazatelj stanja za tiste, ki želijo videti sliko.
Imam rahlo rahel vpogled v stanje Slo politike na kmetijskem področju in zgleda, da če je bilo kdaj veliko tihega odobravanja za GSO, je potem to sedaj. Glasne nasprotnike - uslužbence "režejo" stran, ostali ubogljivi imajo službe in položaje. Zelo jasna strategija. (poznam nekaj ljudi, ki še vztrajajo, nekateri so pa že lepo odleteli)
Potem k tej situaciji pridruži še lobiste in zainteresirane strukture (tu niso le t.i. korporacije, pač pa še cela veriga nekih gospodarskih členov) ter odobravajočo znanost, no potem je lahko vsakomur jasno koliko je stanje na tem področju objektivno.
Vse to nasproti redkim posameznikom - beri boemom a la biodinamiki, eko freaki in podobni.
Nadaljevanje razprave je po mojem mnenju neplodno, ker niso izpolnjeni osnovni pogoji uravnoteženosti. Ne pri nas, menim pa, da po večini sveta še manj. (na YT so zelo očitno tematizirani posnetki kako v ZDA ali AUS dobesedno preganjajo in onemogočajo ekološke sekcije kmetov ...)
Tako si nato predstavljam idilične "zgodbe" pridobivanja sredstev za raziskave, še pred tem pa odločanje odgovornih katero delo bo "sprejeto" in katero morebiti kar usodno za znanstveno organizacijo. Imidž in reference.

Lahko se me opredelji za krivičnega in nekredibilnega, namreč ne operiram z dokazi. Imam pa svoje mnenje na osnovi širšega dojemanja družbe, kar pa itak ni predmet merljivega zaznavanja neke dejavnosti in je z lahkoto izpodbijano.

Sprašuješ katere alternative herbicidov znotraj skupine so sprejemljive. Moje mnenje da nobene, a hkrati vem, da je to trenutno edina uveljavljena in na videz znanstveno raziskana možnost za ohranjanje življenskega stila razvitega zahodnega sveta. (veliko kalorične poceni hrane)
Zadnji čas se poglabljam v ribogojništvo in nekatere podravni na ekološki ravni pridelave. Koliko hrupa okoli ostankov FFS, težkih kovin in farmacevtskih ostankov. Ne vem ali naj se sprašujem zakaj, ali pa je bolje do "ugasnem luč" ter zaupam, da že vedo kaj je dobro za mene. Upam, da razumeš kaj želim povedati. (tu mislim na kvaliteto vode, zraka in konvencionalne hrane, ki je nadzirana in nasplošno dosegljiva)

Z delom z naravo imam kar nekaj kilometrine, zadnjih pet let pa sem živel projekt "pridelam svojo hrano". Ker znam biti obupno načelen, sem velikokrat tudi dlakocepil. V trgovini le sol, olje, sladkor in mleko ter nekatere malenkosti s čistili ipd., ostalo iz moje njive. Bi lahko pisaril, še lažje pa razumem človeško populacijo, ko se zadovoljuje z načinom življenja, ki je. (zadnji dve leti praktično brez sadja, leto 17 nič ajde, prosa koruze in z vsem tem manevrirati brez trgovine je kar izziv, toliko za poizkušinjo)
Na kratko je alternativa v garanju in odpovedovanju in to je poglavitni razlog zakaj se obstoječi sistem življenja tolerira, ... pravzaprav kar znanstveno sprejema kot kvalitetnega.

Figulin prispevek je po mojem mnenju dober in dovolj sporočilen, edino težavo, ki jo vidim tu, pa je zgornja zaključna misel okoli garanja in odpovedovanja.

(naj ne bom razumljen napačno, nisem emotivno prizadet, se ne jezim in tudi nikogar ne provociram ali žalim, zgolj pojasnjujem svoja stališča)

stara postaja · Objavljeno: 28 Feb 2018 10:17 Naslov sporočila:

Brbr, podatek o povprečni velikosti kmetije je zavajajoč kot podatki o povprečni plači..Saj veš, kaj hočem povedati.
Če bi lahko kmetija oz. družina preživela s 6,5 ha bi bila to prava idila. Verjemi, govorim iz prve roke. Sin obdeluje 23 ha, pa se komaj pretolče. Zamisli si, kako bi šlo brez kemije. Kdo bi dandanes delal, kot je opisala Muha, kako je bilo v najini mladosti.
Ne zagovarjam uporabe ffs vsevprek, mi ne uporabljamo glifosta, če pa že, pa zelo redko na strnišču, če se pojavijo trdovratni pleveli (slak, pirnica itd), ki bi brez ukrepanja v naslednji sezoni zahtevali bolj agresivno ukrepanje z drugimi pripravki.
Moti pa me, če nekdo škropi kar tako, da med tlakovci ne bo "plevela" (meni je lepo, če kaj zraste vmes), na zapuščenih parcelah, itd. Tu pa spet trčimo na drug problem: ob cestah in železnicah se pojavlja ambrosija in druge invazivke in kaj storiti? Naj se neobrzdano širijo in ogrožajo ljudi in obdelovalno zemljo? Ne vem.
Figula je opravila veliko delo, vendar stvari niso črnobele. Ob današnjem številu prebivalstva si pač ne moremo zatiskati oči: ali bomo jedli skromno kot v času mojih staršev in moje mladosti (pa verjamem, da bolj zdravo) ali bomo celo lačni? Brez kemije proprosto ni mogoče pridelati dovolj. Tudi ne vem, kje bi našli voljno armado ljudi, ki bi za skromno plačilo in skromno malico ves dan delali na vročem soncu, kmetov delavnik namreč ne šteje 8 ur.
Še veliko bi povedala, pa nimam volje, ker današnja aktivna mestna in primestna generacija, pa tudi vaška, ne vidi preko plota svoje "osveščenosti".
lp
_________________
zeleno, ki te ljubim zeleno (posebno divjo mirto)

muha · Objavljeno: 28 Feb 2018 11:17 Naslov sporočila:

stara postaja palec gor

juglans, figula, brbr: ne oporekam vam, da bi bilo dobro kmetovati brez kemično izdelanih pripravkov. A sem na svojih plečih doživela tudi drugo plat, obdelovanje zemlje brez kemije. Na vsak način to podpiram in verjamem, da je še veliko vsaj malih kmetov, ki po kemiji sežejo le, če drugače ne gre, in še to bolj ko ne le po fungicidih. Pridelajo pa le toliko hrane, kolikor je rabijo za družino. Da bi kvalitetno živeli od prodaje viškov, je utopija. Da bi kmet s 6,5 ha zemlje, po možnosti hribovske, pridelal dovolj viškov za trg, da bi z njimi plačal vse obvezne dajatve, nakupoval in vzdrževal nujne stroje, šolal otroke, šel na dopust na Maldive za 14 dni ... ??? Z ali brez kemije se ne bi izšlo, verjemite.

brbr · Objavljeno: 28 Feb 2018 11:28 Naslov sporočila:

Pepe, navedena knjiga ne govori o Holzerju...

Včeraj sem gledala oddajo "Cesarstvo rdečega zlata", Mogoče ste jo tudi vi (?).
Zdi se mi, da je dober primer o bistvu problema današnjega koncepta pridelave "hrane".
Odaja govori o pridelavi paradižnika in izdelavi paradižnikovega kečapa, katerega glavna svetovna proizvodnja je skoncentrirana na tri velike proizvajalce (Italija, ki zaostaja, ZDA in Kitajska, ki je na pohodu). Verjamem, da taka pridelava ni možna brez FFS, umetnih gnojil in veliko pokurjene nafte (čeprav v oddaji niso govorili o načinu pridelave paradižnika). Prepričana pa sem, da bo tak način pridelave na koncu poguben za vse. Če ne drugega (pustimo obremenjevanje okolja) se mi zdi neodgovorno prepustiti pridelavo hrane samo nekaj posameznikom, biti od njihove dobre volje povsem odvisen in se raje ukvarjati s kopico (za preživetje) povsem nepotrebnih stvari ...

V oddaji so govorili izključno o težnji za povečanje dobička. Niti ene besed ni bilo izrečene o prizadevanju za izboljšanje kvalitete, kaj šele o skrbi za prehranjenost ljudi... Edina skrb je dobiček in tržišče. Tako je glavna tarča širjenja tržišča zadnje čase Afrika. Kot primer je bila navedena Gana, kjer pojejo veliko paradižnika. Do zdaj so ga pridelali domači kmetje, ki so ga prodajali tudi lokalnim tovarnam, ki so ga predelovale. Zdaj (po sprostitvi trgovine) pa so prišli Kitajci s svojimi konzervami in domača proizvodnja je začela propadati... In kmalu bodo prepričani, da brez kitajskih konzerv ne bi mogli preživeti in je to edini možni način pridelovanja hrane.

Prosim vas, ne mi govorit, da imam na voljo samo dve možnosti:
- industrijsko pridelavo ali pa star način s stradanjem. Na to pač ne morem in ne bom pristala, vsaj do takrat ne, ko se bom na lastni koži prepričala, da se res ne da.
Bojim pa se, da bomo lačni prej, če se bomo slepo zanašali na "moderen" način pridelave.

Muha: nikoli nisem trdila, da je je 6.8ha veliko kmetijsko zemljišče dovolj za preživetje in tudi ne vem, ali je ali ni. Najbrž odvisno tudi od tega, kaj gojiš...
Če pa že opisuješ standard življenja, ki naj bi veljal za normativ. Moje osebno prpričanje je, da se bomo morali tudi tu vprašati, kaj si lahko privoščimo, če hočemo ohraniti Zemljo in začeti živeti dosti bolj skromno. Pa ne mi očitat, da želim, da se vrnemo v name. Ampak to je pa res že čisto druga tema.
_________________
naredimo svet lepši

mravlja · Objavljeno: 28 Feb 2018 12:02 Naslov sporočila:

Se bom danes (nimam nekega prostega časa) omejil na spodnje...

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli