Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zuf

Pa še nekaj, kar si malokdo upa. Very Happy

Iz leta v leto to počnem s super rezultati, zadnja leta preedvsem paradižniki, lubenicami, melonami, bučami.
Polžev pri nas ni, toliko v vednost.

Sem že v nizkem štartu, da v teh dneh pokosim, počakam en dan in zastrem preko listja in nato sadim.
Ta način je tudi super za instant vrt bp na travniku.

Andrej Banko

muha

Problem je v semenih. V senu jih je veliko več in različnih, kot v slami.

zuf: nimaš težav z zapleveljenjem njiv zaradi semena senu?

Kolikor sem zastirala s slamo, sem zato, ker je bilo veliko laže dobiti 3 kocke slame, kot sena. Pri nas kmetje seno do zadnje mrvice pokrmijo živalim.

robi14

voda

čao zuf in ostali bralci, pozabila sem poudariti, da se moja opažanja dogajajo tukaj v južnem delu Istre in suha travnata zastirka tudi v času ko je več dežja jeseni nikoli ne zaplesnivi. seveda jo ne tlačim, kvečjemu čez čas dodajam, saj skozi njo mora biti zračni pretok. nekako se razkroji.

na pomlad ko se greda prefreza (ali se tako reče?) je videti, da je zemlja obogatena in namesto težke rdeče zemlje se spreminja v rahlejšo in temnejšo, prhko zemljo. sedaj na enih gredicah ne frezamo oziroma je kot sem prej napisala postlana z listjem in kozjim gnojem, kjer sem posadila paradižnike in vsak čas bom tudi paprike in čilije. prav zanima me kakšna razlika bo pri rastlinah posajenih na takšni lokaciji in tista katera bodo "fasala" frezano zemljo s peščico briketov gnoja.

zaplesniv odkos kateri se je lani zgodil pri meni nikakor se mi ni zdel "zdrav" zato sem ga zavrgla kljub Metuljčevi trditvi, v katero ne dvomim, da plesen pomaga razkroju a kot je sama povedala, če se prav spominjam je razlika od plesni do plesni. ta moja se je prašila, držala skupaj napol gnjila trava in te ni mikalo da bi se vlegel na to seno in gledal v nebo kako se premikajo kumulusi. pravilno posušena trava, seno me zapeljuje naj bi prav to počela. moram priznati, da tudi počnem, a žal pri nas je teh "ovčjih" oblačkov redko.

muha, sprašuješ o zapleveljenosti ko se uporablja seno.
nič ni dodatnega plevela kot ga je že prej na sami gredici, a z zastirko se zmanjša. zakaj? ker travnik (pozor travnik ne trata pred hišo) pokosiš kakšen teden preden bo semenila. posušiš, če imaš srečo in ni dežja a veliko snca, obrneš odkos (drugače moraš to ponoviti), da se posuši enako kot so delali naši oci in je trava- odkos lahek kot peresce. čisto suho.

sveda vse trave ne semenijo istočasno in je vmes tudi veliko semen (tak travnik je izredno bogat s hranili kot je tudi potrdil Zuf), a ta se ko pograbiš (suho) seno in daš na kup v obliko "kope" v približno 10-15 dnevih sesuje na zemljo, odvisno od zrelosti. in tam spodaj pod "kopo" delajo pridni delavci-mravlje.

zakaj 10-15-20 dni? zato, ker je v tem času naša gredica lepo sagreta, posajene sadike aklimatizirane ( še ni nobenih nevšečnosti) in čakajo zastirko katera jih bo zaščitila pred vročino. zadrževala bo vlago in obogatila zemljo z novim materijalom, kateri se (prepričana sem) pretvarja v humus. to so moja opažanja. lpvoda
_________________
Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)

zuf

voda

optimalno? visina zastiranja s senom je, oz bo koncem meseca zač junija nekje 25-30 cm. ne potlačeno seno ampak lepo razpostrto z rahlim pritiskom roke okoli rastline, oz po celi gredici, da se ne vidi zemlja. kasneje z zalivanjem in z dežjem se sasede in če mi je sena še ostalo znova dodam.

zuf je nekoč omenil, da je potrebno tudi potke zastret in se strinjam. saj to tudi počnem a včasih namesto sena posipam žagovino (če jo "pridelamo") , zelo na grobo zmlete veje (mašina več ne vleče). zelo hvaležne so za potke pinijeve iglice. uporbila sem jih tudi za zastirko na gredici in se zelo dobro obnesejo, a ker bi mogoče naredila bolj kisla tla jih ne uporabljam redno. pa tudi pod drevesi pinij se ne sme vse pobrati, saj jima je to lastna zaščita-zastirka čez poletje. lpvoda
_________________
Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)

zuf

voda

zuf, malenkost nežnosti povsod prav pride. tudi gredicam. lpvoda
_________________
Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)

zuf · Objavljeno: 02 Jun 2017 17:09 Naslov sporočila:

brbr: Da se pridružim še jaz: že v temi "česen" sem zapisala, da sem to jesen (2016) uspela dobiti veliko listja s katerim sem pošteno zadekala površino zasajeno s česnom (na njivi). Preostalo listje pa je zdaj še v kupih razporejeno po zatravljeni površini, ki je bila preorana pred dvemi leti, potem pa je počivala. To površino imam namen prekriti z res debelo plastjo listja (bi jo že jeseni, pa nisem imela časa). Tako jo bom pustila do jeseni, vmes pa enkrat mesečno škropila z gnojem po Mariji Thun (za vnos mikroorganizmov in s tem hitrejši razkroj). Na ta način, upam, da bo do jeseni površina pripravljena za sajenje česna. Predvsem pa, da bo brez trave, slaka, itd. Če pa ne, bom počakala do naslednje pomladi. Pri meni je dan potem, ko sem listje razprostrla po površini, možno bril veter, a je listje ostalo lepo na svojem mestu. Se mi zdi, če je malo bolj na debelo posuto, se kar nekako listi med seboj skupaj držijo in jih veter ne nosi naokoli.

-

tajana: Do lanskega leta smo imeli eno njivico razdeljeno na grede, 200 m2. Te grede obdelujemo brez prekopavanja ze 8 let. Zacetek je bil kar tezak. Pomanjkanje znanja in izkusenj. Najvecji problem smo imeli z zaplevlejostjo gred v poletnem casu.

Pred par leti smo zaceli na prej nikoli preoranem travniku ustvarjati nove grede. Te so nastale popolnoma prez prekopavanja. Na dno smo spomladi polozili karton in ovcjo volno, nato posuseno seno in v jeseni na vrh plast lisja. Naslednjo pomlad je bila greda pripravljena za sajenje sadik. Zelo dobro je zadrzevala vlago in ni bilo plevela. Po dveh letih smo lahko na tako gredo sejali tudi drobna semena.

Zadnji dve leti v jeseni vse grede prekrijemo z debelo plastjo mesanice napol preperele ovcje volne, listja, sena in eno leto stare slame. Slamo eno leto pustimo nezasciteno na prostem. Cez leto jo veckrat zalijemo z razredceno tekocino iz organko kosa. Ta zastirka dobro preprecuje rast plevela in veliko bolj zadrzuje vlago v vrocem poletju kot samo seno.

Lani smo dobili se eno njivico, 400 m2, katero je do lani obdelovala mama po klasicnem nacinu (oranje). V jeseni smo se odlocili, da polovico te njive ne bomo vec orali. Prekrili smo jo z debelo plastjo zastirke pod katero smo polozili karton. Za preostali del njive nam je zmanjkalo materiala za zastirko, zato bo ta del spomladi potrebno preorati.

Zbiranje materiala za zastirko in skrb za stalno ohranjanje dovolj debele plasti zastirke na gredah je celoletno delo.

-

muha: listje pred odnašanjem lahko učinkovito zavarujemo z odsluženo protitočno mrežo.

-

tajana: Prvo leto uporabe listja sem v jeseni nageabljeno listje takoj nasula po gredah debeline 20 do 30 cm. Veter ga je celo zimo in se spomlafi veselo premetaval. Na sreco so grede ograjene z mrezo in ga je vecina ostala ob mrezi. Grede pa so bile spomladi zbite in cisto nic primerne za takojsnjo obdelavo oz. rahlanje z grabljami. Na sreco imam ze nekaj izkusenj kako na hitro brez motike pripraviti gredo. Grede sem posula z 10 cm plastjo na pol predelanega komposta in po vrhu se plast suhega sena. Cez to mocno zalijemo, ce nimamo srece, da je ravno takrat dez. Pocakamo dva tedna in greda pod zastiko je pripravljena za sejanje. Dezevniki so tisti, ki v ugodnih pogojih zrahlajo zemljo.

Dve leti nazaj smo v jeseni in zgodaj spomladi nagrabljeno listje natlacili v kompostnike, narejene iz mreze (mreza zvita v krog). To lisje do jeseni napol preperi in je odlicna zastirka. Pa tudi veter ga ne odnasa. Samo zal za vse svoje grede ne uspemo pripraviti dovolj listja.

-

zuf: Kar nekaj časa sem z grobo zastirko zastiral nove površine v upanju, da bo spodaj zemlja rahla.
Skoraj nikoli ni bila. Čisto druga zgodba je, če površino zastremo z delno preperelo organsko snovjo, kompostom ipd.
Tak način daje zelo lepe rezultate.

voda · Objavljeno: 10 Jun 2017 18:15 Naslov sporočila:

Zuf, malo zgoraj si napisal: "pa še nekaj kar si malokdo upa". eh, tudi jaz se upam, saj si mi dal dokaz da se tudi tako da. torej tudi jaz sem gredico ne samo zaradi lepega ampak zato ker mašina ni hotela rezati murvine veje najprej opletla s temi vejami. namesto da vržem v smeti sem na gredico katero bi bilo treba drugače frezati dala nekaj kartona, ni bilo za vse pokrit. zalila sem in na vlažno dodajala cel teden različno rastlinje - pleve ročno potrgane okoli rož itd. nalagano je bilo kar visoko okoli 40 cm. ker je to bilo marca je tudi nekajkrat bilo zalito z dežjem. višina se je v dveh mesecih zmanjšala nekaj manj kot za pol. koncem maja sem v to plast naredila luknje, da sem prišla do zemlje, malo zabola lopatko, dodala pestico gnoja-briketi), zalila, zmešala, posadila paradajze, buče in malancan, ter dodala 2 pesti zemlje in znova zalila. rastline rastejo zelo dobro. slak pokuka tu in tam a se ga hitro potegne iz te mase enako kot osat (ta se mi je prav zaradi frezanja razsadil čez cel vrt.) lpvoda
_________________
Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)

zuf · Objavljeno: 12 Jun 2017 13:10 Naslov sporočila:

voda, hvala za poročilo!
Jaz bom sedaj na takšno površino še najbrž enkrat dodal zelenje.
Ampak najprej je treba pokosit staro travo, da lepa mlada požene nazaj in bom potem tisto pokosil in zastrl.

Furman · Objavljeno: 28 Sep 2017 15:46 Naslov sporočila:

Ali se vam pod zastirko, sploh preko zime, zaredijo miši? Sva imela eno gredo prekrito z starim tepihom in je spomladi bilo spodadj malo mesto. Ceste, rovi..vse je mrgolelo. Sedaj bi rad naredil eno njivo iz travnika s pomočjo zastiranja, pa me je strah, da bo še več glodalcev spodaj.
Hvala za odgovore.
Furman
_________________
Vsi si želimo, da bi ta svet bil lepši
ali je ta svet lepši, ker si ti v njem?
Komu bo danes dan lepši, ker je srečal tebe?

mrmracka · Objavljeno: 28 Sep 2017 16:00 Naslov sporočila:

Mislim, da lahko brez skrbi zastreš. Ko bo zastirka svoje naredila in boš gredo odkril oz. zastirko odstranil, bo vse živo pobegnilo v varnejše zavetje. Jaz imam čez zimo vse grede prekrite z zastirko in nimam težav.
In mačke tudi naredijo red, kar se miši in voluharjev tiče.
_________________
mrmracka

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli