 |
Gartlc
Forum o vzgoji, negi, razpoznavanju in izmenjavi rastlin, sodelovanju z naravo ter druženju ljubiteljev vrtnarjenja
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
juglans
Pridružen/-a: 01.07. 2013, 15:19
Prispevkov: 3400
Kraj: Ribiška vas, ob Savi
|
 Objavljeno: 14 Okt 2014 11:09 Naslov sporočila: |
 |
|
Lepo je pričelo deževati, meni pa ni potrebno nabirati materialov za fermentacijo. Uspel sem le s perillo, ... malo po malo.
Pa zato malce berem, in premišljujem, brskam po preteklih izkušnjah ter spominih, ... in utrne se mi ideja, ki bi verjetno znala biti pravilen odgovor na neodgovorjeno vprašanje. Vzpodbudila mi jo je tvoja (figula) razprava s Patrickom.
Alora. Obdelujem dve njivi in ena od teh je locirana ob brežini na kateri rastejo mačice ter bela vrba. So kar solidna drevesa in predvidevam, da z enako obsežnimi koreninskimi sistemi. Recimo, da so od roba njive oddaljene približno 4-5m. To se pravi, rastejo zelo blizu in korenine sigurno segajo tudi na rodovitnejši del zemlje. Konec koncev, kdo pa se poleg hrustljavo zapečene in sočne rožičeve potice z rumovimi rozinami zadovolji s skorjo suhega kruha?
In tako vsako leto opazujem, predvsem je to najbolj izrazito spomladi, da rastline rastejo zelo neizenačeno. Del je zelo bujen, nato pa bujnost usiha. Recimo, da bi njivo razdelil na tretjine, in sicer po dolžini, ter je tako prav lepo videti kako posevki v bujnosti jenjajo in to od roba njive pri vrbah proti drugemu robu. Na žalost nimam slik, je pa zanimivo za videti.
Zemlja se po kvaliteti in globini ne spreminja, vsaj na pogled ne. Gnojim dovolj natančno, patudi sicer po drugače oblikovanih poljinah, da bi to lahko tako uplivalo na ta pojav.
Kaj bi to bil za en hec, česar na drugi njivi ni opaziti?
Sklepam, da bi utegnil biti razlog v koreninah vrb, ki sproščajo v svojo okolico nekakšne stimulativne snovi. Največja koncentracija tega je na predelu z največ koreninami, torej v primeru te njive na "pasu" blizu krošnjam, saj so vrbe dejansko razporejene po celi brežini, ki je enako dolga, kot njiva. Osončenost je praktično celodnevna.
Kaj menite, bi znalo biti kaj ne temu ali ne? |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
figula
Pridružen/-a: 23.06. 2014, 21:26
Prispevkov: 3112
Kraj: MS
|
| Objavljeno: 14 Okt 2014 13:25 Naslov sporočila: |
|
|
| juglans je napisal/a: | | Lepo je pričelo deževati, meni pa ni potrebno nabirati materialov za fermentacijo. |
haha, dobro si se zmazal! To me je spomnilo na eno priporočilo nekje prebrano, da naj možje za KNF navdušijo svoje žene, ki so - nabiralke po svoji starodavni vlogi (grrrr  ).
********
jap, midve z vrbo postajava dobre prijateljice, čeprav mi je že vsesorte zagodla 
Glede na moje enoletne izkušnje bi potrdila njene efekte in bi lahko bila zaslužna za boljšo rast.
Da pa ne bom pristranska, dajmo pogledat/izločit morebitni drug odločujoči faktor: brežina verjetno pomeni, da je na oni strani voda? je tako blizu, da bi vplivala na učinkovito vzdrževanje vlage do 1/3 njive?
Mogoče je pa kombinacija obeh? Vrba na eni strani s koreninami črpa vodo in jo prenaša do svojih korenin na drugem koncu? Ki vlažijo svojo okolico? In zraven še sproščajo hormone in encime? Plus listje, ki odpada na njivo, nosi s seboj darila v obliki salicina?
Sedaj pa raje neham postavljati teze, da me znova ne zanese do mamutov in dinozavrov ...  ... ker smo ravno pri vrbi, ki je tudi starodavno drevo  |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
forest727
Pridružen/-a: 26.03. 2014, 14:22
Prispevkov: 586
|
| Objavljeno: 14 Okt 2014 16:51 Naslov sporočila: |
|
|
| figula je napisal/a: | njivska preslica
Equisetum Arvense: vsi nadzemni deli rastline
vsebuje silikon in mnoge minerale, kar naredi rastline močne. Hecno, ker je sama tako krhka, pri nas leži pod borovnicami, kot da nima moči, da bi vstala. Kot da njej sami obilica kremenčeve kisline škodi. Istočasno naj bi bila tudi fungicid, kar je dodatni bonus. |
Silikon dvomim za vsebuje, prej silicij...  |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
figula
Pridružen/-a: 23.06. 2014, 21:26
Prispevkov: 3112
Kraj: MS
|
| Objavljeno: 14 Okt 2014 17:34 Naslov sporočila: |
|
|
| hahaha kakšen fleten kiks, bom videla, če se še da popravit, hvala |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
metuljc
Pridružen/-a: 01.06. 2013, 13:30
Prispevkov: 9547
Kraj: Rimske Toplice, okoli 240 mnm
|
| Objavljeno: 14 Okt 2014 20:55 Naslov sporočila: |
|
|
| figula je napisal/a: |
Mogoče je pa kombinacija obeh? Vrba na eni strani s koreninami črpa vodo in jo prenaša do svojih korenin na drugem koncu? Ki vlažijo svojo okolico? In zraven še sproščajo hormone in encime? |
Bo treba malo ponoviti transport vode po rastlini, figula, verjemi, tudi pri starodavnih  rastlinah ni šlo tako kot ti praviš. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
figula
Pridružen/-a: 23.06. 2014, 21:26
Prispevkov: 3112
Kraj: MS
|
| Objavljeno: 14 Okt 2014 21:19 Naslov sporočila: |
|
|
zabavam pa te, priznaj
verjamem, metuljc, čisto verjamem, to so bile le ideje (in sploh ne izpod odeje)  |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
metuljc
Pridružen/-a: 01.06. 2013, 13:30
Prispevkov: 9547
Kraj: Rimske Toplice, okoli 240 mnm
|
| Objavljeno: 14 Okt 2014 21:34 Naslov sporočila: |
|
|
Ja, me. Saj, zabava je pa ja super reč, a ne. Smo je pogosto vsi potrebni, v teh časih.
Itak pa cenim ideje, ker iz jih včasih kaj novega potegnem(o). Če ni idej, ni napredka.
Ti kar eksperimentiraj in piši ideje, počasi se bo izkristaliziralo, pa bomo pobrali kristale.  |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
figula
Pridružen/-a: 23.06. 2014, 21:26
Prispevkov: 3112
Kraj: MS
|
| Objavljeno: 14 Okt 2014 21:39 Naslov sporočila: |
|
|
Dogovorjeno. In ko bom takole preveč  , me kar nazaj na zemljo spravi |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 16.06. 2013, 18:31
Prispevkov: 1999
Kraj: Vitanje
|
| Objavljeno: 14 Okt 2014 22:22 Naslov sporočila: |
|
|
Se mi zdi še najbolj verjetno, tako kot si že sam nakazal juglans... mikoriza oz simbioza gliv in vrbe najbrž vpliva na okoliško življenje v tleh in s tem na zelenjavo v tem pasu.
Pri temu sodelovanju vrbe izločajo, življenje v tleh porablja, glive prenašajo itd. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
brbr
Pridružen/-a: 06.06. 2013, 12:30
Prispevkov: 8002
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 10 Nov 2014 12:15 Naslov sporočila: |
|
|
Kapa dol pred vsemi, ki se trudite v tej temi.
Imam eno vprašanje/pomislek glede najboljšega termina za nabiranje materiala za izdelavo "zvarkov". Kaj ne bi bilo najbolje, da se posamezne rastline nabirajo takrat, ko imajo v posameznih delih največ koristnih snovi (tako kot zelišča)?
Jesenski in zimski čas je obdobje zemeljskega vdiha, ko so energije usmerjene na področje korenin, zato je mogoče zdaj še čas za pripravo preparatov iz koreninskih delov rastlin. Nasprotno pa sta pomlad in poletje čas zemeljskega izdiha, ko so vse energije usmerjene v nadzemene dele rastlin. Takrat bo čas za nabiranje listov, cvetov.
Tako se bom spomladi pridružila vašemu krožku in se preizkusila v izdelavi kakšnega preparata. Do takrat bom morala pa še kaj prečitati na to in še na kakšno temo.
_________________
naredimo svet lepši |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 16.06. 2013, 18:31
Prispevkov: 1999
Kraj: Vitanje
|
| Objavljeno: 10 Nov 2014 12:44 Naslov sporočila: |
|
|
brbr, se strinjam s tabo.
Itak se povečini za uporabo pripravkov začne čas takrat, ko so na voljo sveže rastline s svežimi pomladnimi močmi, od gabeza do koprive in dalje.
Jaz bom tudi spomaldi delal FPJ pripravke in jih nato uporabil skozi sezono. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
figula
Pridružen/-a: 23.06. 2014, 21:26
Prispevkov: 3112
Kraj: MS
|
| Objavljeno: 10 Nov 2014 14:03 Naslov sporočila: |
|
|
Pomisleki so čisto na mestu in se strinjam, da je potrebno zelišča nabirati takrat, ko imajo največjo moč.
Je pa tako, da pri pripravi tehle zvarkov za rastline ne iščemo vedno istih učinkovanj kot za ljudi. Lahko izberemo rastlino npr. papeževo svečo, ki ljudem blaži kašelj, za potrebe rastlinskega zvarka pa nam je všeč njena mogočna rast, relativna odpornost na žužke, na njenih listih je pričakovati veliko mineralov iz globin, ....
Lahko izberemo rastline, ki sploh niso zdravilne, imajo pa lastnosti, ki bi koristile našim posevkom. Tako da izbira ni čisto, čisto ista in nam sama zdravilnost ni toliko pomembna. Tudi sedaj se še najdejo rastline, ki nudijo svoje dobrine:
- rastline, ki najdlje ostanejo zelene in ki najprej ozelenijo - so recimo najbolj odporne na mraz in njihovi MO/encimi/hormoni .... so nam že povšeči za nabrat in kultivirat. Še imajo energijo, čeprav se večji del narave odpravlja počivat .
Obstaja tudi recept za izdelavo pripravka iz korenin, lubja in semen (semena vsebujejo največ dobrot), ga bom skušala čimprej prevest (sem že obljubila pa se kar ne spravim zraven  ).
Tudi pripravek za tretma semen pred sejanjem je sestavljen iz zvarkov korenin in lubja z vsemi dodatki: FPJ, FFJ, CaP …
Sprehod po naravi je lahko zato tudi priložnost, da se nabere kakšen želod (hrast že sodi v kategorijo mogočnih rastlin, da ne rečem spet starodavnih ). |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
figula
Pridružen/-a: 23.06. 2014, 21:26
Prispevkov: 3112
Kraj: MS
|
| Objavljeno: 10 Nov 2014 18:45 Naslov sporočila: |
|
|
Kdor želi s pripravki dobiti kak poseben element, imam tukaj www, kjer se na računalnik prenese excel datoteka (spet angleščina ), kjer je na več listih natančno napisano katere rastline imajo kaj v sebi in celo v katerem svojem delu to skrivajo; list, steblo, cela rastlina, sadež, .....
(moj antivirus ni zaznal virusov, sklepam, da bo dokument tudi vam varen)
Dokument je bil izdelan s pomočjo podatkov na:
http://www.ars-grin.gov/duke/
http://www.herballegacy.com/Single_Herbs.html
Na prvem listu je povzetek zmagovalcev z najvišjimi vrednostmi. Naš predragi gabez (Comfrey) je videti hranilno bolj reven , so pa bogato visoko kopriva (Stinging Nettle), regrat (Dandelion), divji pelin (Mugwort), drobnjaki (Chives) in moja ljuba kurja črevca (Chickweed) .
In vendar lahko na linkih, ki jih ponuja stran herballegacy, preberemo, da gabez kljub slabi poziciji v navedenem dokumentu nudi presenetljivo veliko kot hrana ljudem in rastlinam.
Tako da je vse skupaj eno cik-cakanje med tem kar najde mikroskop in med tem, kar pravi ljudsko izročilo in kar nam pokažejo lastni testi in experimenti.
(metuljc, te znanstvene raziskave so zate  ) |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
metuljc
Pridružen/-a: 01.06. 2013, 13:30
Prispevkov: 9547
Kraj: Rimske Toplice, okoli 240 mnm
|
| Objavljeno: 10 Nov 2014 19:06 Naslov sporočila: |
|
|
Mikroskop ne najde nič od opisanega, vse je submikroskopsko, če odštejem tunelske mikroskope, ki pa se ne valjajo ravno v vsakem laboratoriju.
Nazadnje urejal/a metuljc 10 Nov 2014 21:16; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 16.06. 2013, 18:31
Prispevkov: 1999
Kraj: Vitanje
|
| Objavljeno: 10 Nov 2014 19:44 Naslov sporočila: |
|
|
| metuljc, vedno znova me nasmejiš in očaraš z svojimi ostrimi očesi! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
 |
Gartlc Seznam forumov
-> Prehrana rastlin in preskrba tal
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9 Naslednja
|
Časovni pas GMT + 2 uri, srednjeevropski - poletni čas
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9 Naslednja
|
| Stran 3 od 9 |
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
