Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zuf · Nazadnje urejal/a zuf 13 Feb 2015 12:58; skupaj popravljeno 14 krat

Življenje v tleh

Z ustrezno nego tal skrbimo za življenje v tleh.
To je zelo pomembno pri prehranjevanju rastlin.

V tej temi se bomo posvečali raznim mikrobom, bakterijam, glivam, mikorizi, raznim pripravkom, negi zemlje, kultiviranju koristnih lokalnih mikroorganizmov ipd.

Namen:
- zagotovitev pestrega življenja v tleh
- obogatitev in rodnost tal
- prehrana rastlin
- regeneracija degradirane prsti
- zaščita in izboljšana rast rastlin
- izdelava in uporaba naravnih gnojil
- izboljšano kompostiranje
- drugo...

PRIMER:
Začnete vrtnarit, vaša zemlja je bolj boga, ilovnata recimo.
Na drugi strani pa soseda že trideset let vrtnari.
Kaj pomeni eko in bio ne ve, ker to že od malih nog živi. Smile

Prgišče njene zemlje vam lahko zelo olajša obogatiti in izboljšati zemljo na vašem vrtu.
Skrivnost je seveda v življenju, ki se nahaja v tistemu prgičšu.
Temu življenju lahko omogočite rast, kar pomeni, da boste iz prgišča žive zemlje dobili eno karjolo žive zemlje.
Ena karjola žive in bogate prsti pa ima lahko velik vpliv na zemljo vašega vrta!

Osnove, ključ do uspeha:

- nega tal
- kultiviranje in uporaba koristnih lokalnih mikroorganizmov
- rast/razmoževanje mikroorganizmov
- uporaba le teh
- nadaljna nega tal

Se vidimo na vrtu!

zuf · Objavljeno: 23 Dec 2013 17:26 Naslov sporočila:

Upam, da se Parangalus kaj oglasi, mislim, da je delal na tem.

Bom najprej predstavil znan in razširjen recept za lovljenje, razmnoževanje in uporabo lokalnih mikroorganizmov.

Tehnike in ideje kultiviranja so stare stoletja, najbrž prakticirane po celemu svetu s strani modrih kmetovalcev in vrtnarjev, ki so uporabljali dobrodejnost lokalnih mikroorganizmov pri vzgoji rastlin in živine.
Master Cho je raziskoval tehnike Korejskega Naravnega Kmetijstva (Korean Natural Farming- KNF).
Njemu gre tudi zahvala za EM tehnologijo, saj je znanje kasneje uporabil Dr. Higa, ki je v laboratorijih določene organizme znanstveno izoliral, ter spravil v izdelek.

Dr. Cho je uspešno praktično prikazal občutno nadvlado naravnih metod v primerjavi z industrijskim kmetovanjem.
Kmetovanje z lokalnimi mikroorganizmi je ekonomično in praktično v pridelavi kmetijskih pridelkov in živine.
Najbolj razširjena metoda Dr. Cho-ja je proces pridobivanja lokalnih mikroorganizmov v štirih korakih (IMO1-4), opisano v nadaljevanju.

IMO1-4

IMO - kratica za Indigenous Microorganisms (lokalni mikroorganizmi).

IMO1-4 je proces v štirih korakih in še zdaleč ni edini način kako kultivirati koristne lokalne mikroorganizme (KLM).
Obstajo še bolj kompleksi, pa tudi veliko bolj preprosti načini.
Proces IMO1-4 dobro predstavi idejo in osnove kultiviranja, zato ga bom predstavil.
Bistvo kultiviranja KLM je v hrani, ki jo ponudimo mikrobom.
Takole gre to pri procesu IMO1-4.

1. V prvem koraku (IMO1) je hrana oziroma vaba vir škroba - kuhan ri, ostala žita, krompir itd.
Začnemo torej z vabo, kamor se lokalni mikroorganizmi naselijo - IMO1.
Vabo postavimo na zdrave prostore, odvisno, kaj želimo kultivirati in s kakšnim namenom bomo uporabili.
Vabe se lahko postavi v plast humusa na gozdnih tleh, v dokončan kompostni kup, v vermikompost, listavko, zdrav travnik, pod zdrava drevesa, na vrt z dobro zemljo itd.

2. V drugem koraku (IMO2) je dodan vir sladkorja in pustimo fermentirat.
S pomočjo "sladkorja" se mikroorganizmi dodatno namnožijo. - IMO2.

3. V tretjem koraku IMO2 uporabimo za izdelavo tekočega koncentrata in/ali za nadaljevanje IMO procesa.
Proces nadaljujemo tako, da IMO2 zmešamo z vodo in navlažimo večjo količino otrobov, kamor se lahko mikroorganizmi še dodatno razmožijo - naseljeni in okuženi otrobi so IMO3.

4. Pri zadnjem, četrtem koraku (IMO4) pa okužene otrobe vmešamo v zemljo oz. poljuben substrat, ki ga želimo obogateti z mikroorganizmi, mu izboljšati strukturo.

Kdor želi si lahko pogleda naslednje filmčke, ki detajlno predstavijo IMO1-4 proces.
- IMO1
- IMO2
- IMO3
- IMO3 Progress report
- IMO4

muha · Objavljeno: 23 Dec 2013 18:22 Naslov sporočila:

greeny · Objavljeno: 23 Dec 2013 18:35 Naslov sporočila:

Sem pogledal prvi video, ker me je zanimalo, kako spraviš MO not. So pa videi predolgi tko da... Smile

Ne vem pa, koliko bakterij in gliv dobiš s tem, če pokriješ z majico in je to to. Po zraku sem ziher, da pride relativno zelo malo MO, sploh če hočeš obogatiti zemljo z njimi (kar si predstavljam, da je cilj tega). Meni bi se zdelo smiselno dat mogoče nekaj koščkov prsti in opada z ene treh, štirih mest. Ampak to je teoretično razmišljanje. Ker tudi to, da daš opad na majico, ni garant, da bo večina MO kar padla skozi in pa vseh ne boš zajel, ker nekateri uspevajo le globlje, kjer je že prav humus ali prav zemlja...

zuf · Objavljeno: 23 Dec 2013 19:30 Naslov sporočila:

muha, narava je tako kompleksna, da je joj, obenem pa vse deluje po zelo preprostih načelih.
Recimo simbioza, sodelovanje, soodvisnost.
Zakaj v zemlji obstaja veriga življenja?
Rastlina npr. porabi samo 50% sladkorjev, ki jih ustvari s pomočjo fotosinteze, ostalo izloča v zemljo vsem lačnim mikrobom, glivam, bakterijam, življenju v tleh.
Zakaj?
Ker je to v njihovi naravi, saj so odvisne od vsega živega v tleh in življenje v tleh je odvisno od rastlin.
Res je neverjetno kakšno funkcijo imajo recimo glive, ki izločajo beljakovine in tako tvorijo skupke v zemlji, držijo strukturo zemlje, rastlinam dovajajo hranila, minerale, vodo, v zameno pa dobijo ogljikove hidrate.
Zato je na vrtovih in njivah vedno bolj udejanjan izrek: "Hrani zemljo, ne rastlin".
Rastline dejansko iz zemlje črpajo zelo malo, pa vendar za popolno rast in zdravje potrebujejo medij, ki je živ, aktiven in zna z rastlino sodelovat.
Peter bi me vprašal: "A si ti tud notr padu?"
Pa še kako sem, čisto sem not padu v zemljo, v to kar se z njo dogaja in kako lahko sodelujem z njo.

greeny, zelo dobro razmišljaš.
Posebej mi je všeč ideja izbire z večih različnih mest.
Kar se tiče vabe, ponavadi se prakticira zakop zračne posode z rižom v zemljo, listavko, humus, kar se ti pač zdi primerno.
To glede z majico ne vem, ampak ni ravno malo mikrobov v zraku in se najbrž brz težav naselijo v vabo.
Obogatiti zemljo je v bistvu glavni namen ja, vendar skozi druge faze ulovljene mikroorganizme dodatno namnožiš, pa to niso potem več male številke. Smile

Drugače pa ja, jaz osebno tudi najraje vzamem pleteno košarico, v njo vabo in delno zakopam v listavko ali pa kompost in drugo.
Pokrijem pa kar z listjem.

labia · Objavljeno: 24 Dec 2013 12:30 Naslov sporočila:

Zelo zanimivo branje zuf. Sam sem se lotil zadeve malo drugače. Najprej sem pogledal kateri so efektivni mikroorganizmi prisotni v EM tekočini. Nato pa sem poiskal v katerih izdelkih najdemo te organizme. Nič presenetljivega, da jih je ogromno v jogurtu, kislem zelju, kvasu,….Vse sestavine so take, da jih lahko pojemo in torej ne gre za nobeno strupeno mešanico.

Del bistvenih vsebin bom tukaj navedel, ostalo si lahko vsak sam ogleda.

Vse podatke sem zlahka dobil na internetu. Poglejmo najprej sestavo EM (http://en.wikipedia.org/wiki/Effective_microorganism):
An effective microorganism refers to any of the predominantly anaerobic organisms blended in commercial agricultural amendments, medicines, and nutritional supplements based on the trademarked[1] product originally marketed as EM-1 Microbial Inoculant, aka Effective Microorganisms and EM Technology. These blends are reported[2] to include:
• Lactic acid bacteria: Lactobacillus casei
• Photosynthetic bacteria: Rhodopseudomonas palustris
• Yeast: Saccharomyces cerevisiae
• Others: beneficial microorganisms that exist naturally in the environment may thrive in the mixture.

Torej nas zanima kje najdemo navedene: Lactobacillus casei, Saccharomyces cerevisiae, Rhodopseudomonas palustris

Prvega: Lactobacillus casei najdemo v jogurtu. Menda še največ Actimelu, čeprav je ta bakterija prisotna v vsakem jogurtu, morda nekaj boljša sestava v Probiotičnem jogurtu, nekaj drugačna v Kefirju in podobna v Kislem mleku.
Poglejmo kaj je v Actimelu (http://www.actimel.si/o-actimelu/pogosta-vprasanja/#razlika_jogurt):
JOGURT
Lactobacillus bulgaricus
Streptococcus thermophilus ACTIMEL
Lactobacillus bulgaricus
Streptococcus thermophilus
+
Lactobacillus casei Danone (108ke/g)
+
Vitamina B6 in D, naravni vitamin C (Actimel Powerfrucht)

Naslednji organizem : Saccharomyces cerevisiae je v ogromnih količinah v pivskem kvasu (http://umm.edu/health/medical/altmed/supplement/brewers-yeast)
Brewer's yeast is made from a one-celled fungus called Saccharomyces cerevisiae and is used to make beer. It also can be grown to make nutritional supplements

ali poglejmo tukaj: http://sl.wikipedia.org/wiki/Kvas

Kvas je organska snov, ki jo sestavlja ena ali več vrst glivic kvasovk. Te glivice (fikomiceti, evmiceti,saharomiceti) proizvajajo encime, ki povzročajo vretje ali fermentacijo. Najbolj znane glivice so saharomiceti, ki s fermentacijo sladkorja pridobivajoalkohol v pridelavi alkoholnih pijač (vino, pivo).

Naslednja sestavina so druge mlečno-kislinske bakterije, ki jih je ogromno v kislem zelju, saj sodelujejo pri fermentaciji: http://www.nutris.org/prehrana/abc-prehrane/kako-nastane/261-kisanje-zelja.html

Mikroorganizmi kislega zelja
Pri kisanju sodelujejo mlečnokislinske bakterije, med katerimi so najpomembnejši rodovi Leuconostos, Lactobacillus in Pediococcus. Optimalna temperatura za kisanje zelja je 18 C. Kisanje zelja je močno odvisno od temperature, končano pa je, ko vsebnost sladkorjev v zelju pade pod 0,5 %. To pomeni, da so bakterije praktično ves sladkor pretvorile v mlečno kislino.

Naslednji organizem: Rhodopseudomonas palustris najdemo v kompostu, predvsem v izločkih deževnikov ali v tekočini predelanih svinjskih fekalij. (http://en.wikipedia.org/wiki/Rhodopseudomonas_palustris)

Rhodopseudomonas palustris is a gram-negative purple non-sulfur bacteria, notable for its ability to switch between four different modes of metabolism.
R. palustris has been found to grow in swine waste lagoons, earthworm droppings, marine coastal sediments and pond water.

Iz vseh navedenih sestavin naredimo svoj domači EM. Seveda moramo dodati tudi hrano, da se mikroorganizmi namnožijo. Pri tem je važno, da imamo normalno temperaturo, da ne zmrznejo. Za hrano sem uporabil kuhan riž in sladkor.

Kako sem jaz delal:
Najprej namočimo riž v mleku in pustimo stati dva dni nato dodamo sladkor in kvas. Že v nekaj urah se kvasovke namnožijo. Nato dodamo jogurt in nekaj pšeničnega zdroba ali žlico moke. Zopet pustimo dva dni.
Nato dodamo sok kislega zelja- zelnico. Zelje pa seveda pojemo. Namesto zelja lahko uporabimo tudi sok kisle repe. Zopet pustimo dan ali dva. Nato vmešamo nekaj pesti oglja ( ni pa nujno), kateri bo postal hiša za naše organizme.
Tako dobimo močno tekočino polno organizmov.S to tekočino, ki jo poljubno razredčimo potem zalivamo in bogatimo naš kompostni kup ali aktiviramo mrtvo zemljo.

No, sedaj me boste vprašali kako to deluje in ali je uspešno. Odkrito povedano ne vem, ker nisem delal analiz, niti primerjalnih testov. V bistvu si mislim, da je zadeva koristna, ker so sestavine prave. Opazil sem edino, da se kompostni kup, po mojem občutku, hitreje predela.

Bi pa opozoril vse, ki se lotevajo takih ali drugačnih kuharskih receptov, da je prava tista bela plesen( ki nastane na kompostu), slaba pa je črna ali zelena. Vse skupaj tudi ne sme smrdeti ampak v bistvu ima nek prijeten vonj. Te ugotovitve so prisotne pri vseh receptih, ki sem jih prebiral. Tudi količine za zmes so v različnih receptih različne in niso odločilnega pomena.

Ker sem svojo recepturo uporabil za zalivanje in bogatitev komposta mi ni bilo treba dodajati: Rhodopseudomonas palustris , ki je v kompostu itak prisoten.

Toliko sem zapisal samo v popestritev zufovih zapisov, ki jih bom z veseljem prebiral. Mikrorganizmi , mikoriza in mikorizne glive so izjemno koristne zadeve in je prav, da nekej več raziščemo, kako bi lahko sami kaj storili ali vsaj ne uničili.

Nekaj več o mikorizi: http://mycorrhiza-slovenia.com/ , kjer navajam samo del:

Rastline tako v naravi prejmajo hranila večinoma s posrednim vnosom preko mikoriznih gliv, in ne z neposrednim privzemom s svojimi koreninami. Poleg izboljšane preskrbe z minerali, mikoriza izboljšuje tudi preskrbo rastlin z vodo in izboljšuje njihovo obrambo ob napadih patogenov, vpliva pa tudi na stabilizacijo strukturnin agregatov tal.

bobolino · Objavljeno: 24 Dec 2013 12:52 Naslov sporočila:

Odlični nasveti. Midva sva bila primorana narediti vso 'rodno' zemljo na najini parceli, saj je spodaj kot beton trda ilovica, na voljo pa sva imela od zemljine le posušeno zemljo, ki se vsipa iz sosednje brežine. To sva bogatila po principu lasagne, in ker v tej sezoni ne bo na voljo hlevskega, morda le konjski gnoj, bova uporabila tekočino organka. Ker pa sedaj berem o teh organizmih, se je odprl popolnoma nov svet, novo gledanje na utečene stvari. Hvala!
_________________
"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë

muha · Objavljeno: 24 Dec 2013 13:03 Naslov sporočila:

Vprašanje:

Domnevam, da potemtakem kompostu samo koristi, če nanj stresemo/zlijemo vse marmelade, sirupe in mlečne izdelke, ki se jih ne upamo porabiti, ker jih je načela plesen. Da jih ne bi po nepotrebnem metali v kanalizacijske odtoke.

Imam prav?

labia · Objavljeno: 24 Dec 2013 13:11 Naslov sporočila:

Ja, muha. Kolikor sem bral iz različnih virov je to zelo koristno. Kompostni kup je poln različnih mikroorganizmov ( bakterij, glivic)- poleg vsega ostalega (predvsem deževnikov-glist), ki v bistvu predelujejo te naše kuhinjske, rastlinske,..odpadke.

To so naši pridni delavci, ki jih s prostim očesom ne vidimo opravijo pa večino dela. Zato jim le privoščimo kaj sladkega, ker je to bistveno za njihovo razmnoževanje. Kompost je vsekakor poln življenja, kar je poglavitno za predelavo.
Tudi v človeku ( v prebavnem traktu) so mikroorganizmi, ki so bistveni za predelavo hrane. Brez njih bi verjetno umrli od lakote.

bobolino · Objavljeno: 24 Dec 2013 13:25 Naslov sporočila:

Potem moja dva kupa dobita priboljške v teh dneh! Wink

_________________
"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë

zuf · Objavljeno: 25 Dec 2013 01:00 Naslov sporočila:

labia, take rabimo, hvala ti!
Zelo lepo si razdelal kaj je v EM.
Tvoj postopek je zelo zanimiv, ga še nisem nikjer zasledil.
Bom moral tvoj post še parkrat prebrat, da izluščim ves potencial za domače recepte.

Tole mi je padlo v oči!

zuf · Objavljeno: 25 Dec 2013 04:21 Naslov sporočila:

Spodaj citiram zelo dober način za pospešitev kompostiranja in hrati vnašanja koristnih delavcev pri kompostiranju, izboljšavi zemlje, izdelavi gnojil itd.

zuf · Objavljeno: 25 Dec 2013 04:27 Naslov sporočila:

Listavka, otrobi in melasa/rjav sladkor

Recept, ki sem ga letos dobil v Španiji pri ljudeh, ki jim mikrobi pomagajo pri slabi zemlji v sušnih pogojih!
Meni osebno zelo ljub način kultiviranja mikrobov.

Original recept:
ena enota gozdnega humusa oz. listavke
dve enoti otrobov
pol enote melase ali rjavega sladkorja
voda

Zmešamo otrobe in listavko.
Zmešamo manjšo količino tople vode in melase ali rajvega sladkorja, dodamo v večjo količino vode in vlažimo zgornjo mešanico, da pride ustrezna struktura.
Zrakotesno zapremo za en mesec.

Ljudje od katerih sem dobil recept so kar 200L sod uporabljali in ga niso povsem napolnili, vsebino niso natlačili v sod.
Porabli so pa 20kg humusa, 40kg otrobov in 10kg melase, za vodo pa ne vem količine.
Pravijo takole: ko aerobni mikroorganizmi porabijo ves zrak, naredijo "seme" in nato umrejo.
Potem začnejo delovati anaerobni.
Iz zgoraj pridobljenega posipa lahko nadalje delamo EM, gnojilo na vodni osnovi, uporablja se pri sajenju dreves in zelenjave, dodatek k lončnicam ipd.

Takole je recept priredil pep:

JR Design · Objavljeno: 25 Dec 2013 08:47 Naslov sporočila:

Bravo Zuf in Labia! To potrebujemo!
Moj namen pri izdelavi posipa je bil res samo za pospeševanje razkrajanja v kompostnem kupu in dodajanje hranil in mikroorganizmov v vrt. V komostni kup pa tudi posipam oglje, ki ga sam skuham po postopku pirolize iz pelet (Pelete so ravno prav velike in še drobiti jih ni potrebno).S tem zagotovim dom tej hrani in mikroorganizmom.
Prepričan sem, da smo na pravi poti! Very Happy

_________________
Narava je vsemogočna!

labia · Objavljeno: 25 Dec 2013 12:14 Naslov sporočila:

O, super se tale debata razvija. Pomeni, da je že čas, da vnesemo nekaj dvoma oziroma kritičnega pogleda na zadeve, ki krožijo po internetu v zvezi s sladkorjem v recepturi.

Navajam del od zuf-a:
Beli rafiniran sladkor dela probleme, ker je razbeljen, seveda s kemijo, in ljudje z njim niso imeli posebnih uspehov.
Priporočam rjavi moscavado sladkor in melaso, dokler ne sprobam domačega jabolčnega sirupa! Smile

Zgornja trditev je omenjena skoraj v vseh receptih, ker jo očitno vsi prepisujejo, vsaj tako se mi zdi. Zapisal bom samo pomembnejše odseke iz navedenih spletnih strani, ki to trditev popolnoma ovržejo.

Poglejmo tukaj:http://www.surovine.si/sladkor.php , navajam del vsebine:
"Sladkor (saharoza) se pridobiva pretežno iz sladkorne pese in trsa. Med njima ni nobene kemične ali fizične razlike. Nam najbolj poznani beli sladkor nastane iz štirih različnih vrst sladkorja: glukoze, dekstroze, fruktoze in laktoze. Vse vrste sladkorja pripadajo skupini ogljikovih hidratov. ......Sladkorni trs se goji v tropskih in subtropskih regijah, ker je tam podnebje z veliko padavinami in obdobji z veliko vročino in sušo...... Sladkorna pesa pa izhaja predvsem iz EU in Rusije"

Potem si pa poglejmo tukaj: https://sl.wikipedia.org/wiki/Saharoza , tole:
"Saharoza je vrsta ogljikovih hidratov, znana tudi pod imenom namizni sladkor, beli sladkor, pogovorno tudi sladkor, ki se najpogosteje uporablja v vsakodnevni prehrani in prehrambeni industriji. Doma ga največkrat uporabljamo v kulinariki - za sladkanje.
Strukturna formula saharoze
Spada med nereducirajoče disaharide. Je spojina fruktoze in glukoze, z molekulsko formulo C12H22O11. Je brez barve in vonja, ima sladek okus. Pri sobni temperaturi je v trdnem agregatnem stanju...."
V bistvu gre za kristalno obliko, ki je pravzaprav prozorna oziroma bela- barva, kot pri zdrobljenem steklu. Sedaj pa razložimo nekaj o barvi sladkorja.

Naj omenim torej, da v Evropi kupujemo sladkor iz pese, ki pa je lahko bele barve ali rjave barve. Morda se izjemoma dobi tudi trsni sladkor- je pa to bolj izjema.
Zelo zanimivo pri tem je, da je v bistvu trsni rjavi sladkor v postopku pridelave obogaten s kemijo, medtem, ko pri pridelavi iz pese v bistvu takoj dobimo bel sladkor. Če želimo imeti rjavega, ga namreč prelijejo z melaso- barvilom- karamelom,....

Pa poglejmo tukaj:http://www.wiener-zucker.at/index.php?id=370 in sicer en del, ki govori o pridelavi iz pese:
"Proizvodnja sladkorja iz sladkorne pese je večstopenjski proces, ki ga uporablja večina evropskih dežel......
Rjavi sladkor je saharoza, ki je obogatena z dodanim sirupom trsnega sladkorja in karameliziranim kristalnim sladkorjem...............Rumeni sladkor je iz sladkorne pese pridobljena saharoza, ki vsebuje še ostanke sirupa. To podeli tej vrsti sladkorja njeno rumenkasto barvo ter značilen okus.....

Najpomembnejše stopnje pridelave sladkorja iz pese so:

Predelava sladkorne pese
Odstranjevanje zemlje ter listov, ekstrakcija sladkornega soka
Čiščenje soka/koncentracija
Odstranitev nesladkornih delov, odstranjevanje vode (skladiščenje sirupa)
Kristalizacija in skladiščenje sladkorja
Pridobivanje čistega sladkorja, skladiščenje v velikih silosih v popolnih pogojih"

Sedaj pa poglejmo postopek pri predelavi iz trsa:
"Po žetvi je potrebno porezane trse takoj predelati, saj se le tako ohrani sladkor in prepreči razgradnja sladkorja zaradi mikroorganizmov. Pridobivanje surovega trsnega sladkorja je zato mogoče le v tovarnah, ki so v bližini pridelovalnih površin.
Sladkorni trs očistijo, stisnejo in zmeljejo ter nato popršijo z vročo vodo, da izločijo sok. Le-tega nato prefiltrirajo, sok se po tem z izparevanjem v podtlačnem okolju zgosti in nato skristalizira. S centrifugiranjem odstranijo preostali matični sirup od kristaliziranega.
Na tej točki je sladkor deloma očiščen in v kristalizirani mikrobiološko stabilni obliki.
Najpomembnejši koraki rafiniranja surovega trsnega sladkorja so:

Afinacija in topljenje
Karbonatenje in filtriranje
Razbarvanje
Izparevanje in kristalizacija"

No sedaj pa si tukaj:http://www.dnevnik.si/zdravje/1042296066 poglejmo kaj pravijo strokovnjaki o razliki med belim in rjavim:

" Povedala nam je, da je rjavi sladkor pravzaprav beli sladkor, ki so mu dodali melaso, gost sirup, bogat z vitamini in minerali, ki je stranski proizvod pri pridobivanju sladkorja iz sladkornega trsa. Rjavi in beli sladkor se po svoji energijski vrednosti in sestavi tako razlikujeta le minimalno........."........Beli sladkor je ekološko bolj sporen, najbolj sporen pa je rjavi sladkor, saj gre za rafinirani beli sladkor, pomešan z melasnim sirupom," pravi Fidler-Misova " ( gre za evropsko pridelavo- moja opomba)

Če zadeve strnemo:
Če je sladkor iz trsa je v prvi fazi rjav, po obdelavi bel.
Če je sladkor iz pese je v prvi fazi bel, po obdelavi rjav.

Torej najbolje je uporabiti : rjav trsni ALI bel pesni sladkor.
Slabše pa je : bel trsni ALI rjav pesni.

Ali glivice in bakterije umirajo v belem sladkorju iz pese ( ki ga imamo v EU)- životarijo- se slabo razvijajo??
Zagotovo ne!! Pri pripravi kruha ( če ga delamo doma) je eden od dela postopka priprava kvasa, ki ga vmešamo v moko:
"V posodo z mlačnim mlekom in sladkorjem primešamo kvas in počakamo, da vzhaja. V posodi zmešamo moko, sol in olje ter masi dodamo vzhajan kvas. Dodajamo mlačno vodo in zgnetemo srednje mehko testo. Oblikujemo hlebec, ga pomokamo iz vseh strani in ga pustimo počivati 30 minut."

Nikjer še nisem zasledil recepta, ki bi zahteval rjavi sladkor, da bi se glivice kvasovke bolje namnožile. Očitno jim beli sladkor kar ustreza in se veselo razmnožujejo- kvas pa lepo vzhaja.

Torej, en delček kritičnega dvoma sem vnesel : beli ali rjavi sladkor?

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli