|
Gartlc Forum o vzgoji, negi, razpoznavanju in izmenjavi rastlin, sodelovanju z naravo ter druženju ljubiteljev vrtnarjenja
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
figula
Pridružen/-a: 23.06. 2014, 21:26 Prispevkov: 3112 Kraj: MS
|
Objavljeno: 11 Jul 2015 09:55 Naslov sporočila: |
|
|
muha, ja, mislim da so bile ličinke krive, da je krompir iz lepega zelenja v 2 dneh dobil rumene bilke, ki so se kar potegnile iz zemlje, še izpuliti ni bilo treba. Tako sem predčasno prekucnila gajbice in štela lepo rejene "odvečne" obiskovalce.
Je prišla soseda mimo in takoj podala svojo izkušnjo: ena lončnica (pozabila katera ) ji je začela nenadoma umirati in po presaditvi in pregledu zemlje je tudi ličinko majskega hrošča našla.
Tukaj je več napisano, kakšni požrešni stvori so to:
http://www.zemlja.si/index.php/zemlja/vrt-in-sadovnjak/bolezni-in-skodljivci/vrtni-skodljivci/majski-hrosc-ogrci |
|
Nazaj na vrh |
|
|
mil
Pridružen/-a: 26.04. 2015, 12:04 Prispevkov: 1433 Kraj: Zagorje- pri Pivki, južno od Postojne
|
Objavljeno: 11 Jul 2015 10:02 Naslov sporočila: Hvala |
|
|
Hvala, bom poskusila zastreti s kartoni. Pripravila sem jih sicer za "gibanico" ampak mislim, da bodo tudi tako kasneje za ta namen uporabni.
( Če jih bo še kakšen dežek namočil, bodo čisto tapravi). lp Mil |
|
Nazaj na vrh |
|
|
figula
Pridružen/-a: 23.06. 2014, 21:26 Prispevkov: 3112 Kraj: MS
|
Objavljeno: 02 Avg 2015 21:21 Naslov sporočila: |
|
|
Danes sem bokaširala kavino usedlino, ki so za naju zbirajo v eni gostilni.
Plus malo suhe preslice, zemlje in čokoladnih piškotov, ki jih ne bo nihče pojedel .
Sem nameravala imeti to samo za vrt, naj bi bila kava višala kislost.
Sredi lonca, torej čisto sredi kave sem našla nekaj semen (ne vem kaj, v velikosti jabolčnega semena), ki so vsa kalila
Tako da sedaj tuhtam, če je kavina usedlina mogoče odličen substrat za kaljenje |
|
Nazaj na vrh |
|
|
juglans
Pridružen/-a: 01.07. 2013, 15:19 Prispevkov: 3400 Kraj: Ribiška vas, ob Savi
|
Objavljeno: 14 Jun 2016 20:39 Naslov sporočila: |
|
|
Takole sem se lotil bokaši kompostiranja na prostem.
Izhodišče je bila potreba ustvariti "zrakotesen prostor" v katerem bo, kot prvi del procesa potekal razkroj po anaerobnem procesu. Nadaljni koraki so aerobni, torej v prisotnosti kisika, ki so na splošno poznani, zato bom opisal le kako sem se lotil prvega dela.
Torej, zamislil sem si, da bom vso maso organskega materiala (dobesedno) ovil s PVC folijo, ki bo zagotavljala vsaj zasilno zaporo pred izmenjavanjem kisika.
Na tla sem razgrnil folijo širine 4m, nanjo pa napravil kup nakošenega materiala. Vseboval je rastlinje iz poseke, (očiščeno področje dreves in grmov - jelenovo praprot, enoletni poganjki robide in razl. grmičevja ter številne semeneče rastline) poleg tega je bilo še nekaj cvetoče - semeneče trave iz travnika, semeneč plevel iz njive in krompirjeva cima)
Rastje sem nalagal po plasteh, s tem da sem vsaj v teoriji poizkušal razločevati med nedozorelim zelenim materialom in recimo temu bolj otrdelimi (lesnatimi) in dozorelimi sestavinami. Vmesno sem posipal bokaši posip, ki sem ga pripravil iz 20kg otrobov.
Kup je bil približne dimenzije Š 3m x D 6m x V 1,9m.
Čezenj sem razprostrl drugo folijo, spoje pri tleh pa dobro zatesnil in obtežil, da mi umetnine nebi razkopal veter. Zmolil en očenaš in prepustil dogajanje svojemu toku.
Recimo temu, da sem tako po svojih močeh ustvaril izoliran prostor, kjer je mikro biološki potencial bokaši posipa pričel z razgradnjo organske snovi.
Hkrati se je ob procesu pričela zviševati temperatura, menda pa tudi sproščati plini brez kisika.
Namen je bil uničiti številna semena in klice bolezni.
Prihodnje tri tedne sem tako ob jutranjih sprehodih s psi hodil tipati toploto kupa, vonjati pa je bilo tudi nekaj specifičnega vonja. (toliko o zrakotesnosti)
Z ozirom na specialni inštrument detektiranja razgradnih procesov (roka na foliji kupa ) je proces potekal nekje tri tedne, nadaljne dni pa se je dogajanje že zelo umirjalo.
Ta čas se je pričelo tudi daljše deževno obdobje, tako, da je folija ostala na kupu še kar nekaj časa.
Recimo, da sem kup sestavil v začetku septembra, (2015) razkril pa sem ga šele proti koncu oktobra.
Slikca pričetka, kasnejših faz pa nisem uspel poslikati.
https://www.dropbox.com/s/v62zul89v4q363o/20150909_184955.jpg?dl=0
Letos spomladi, če ne skoraj pred kratkim sem kup celo uspel premetati. Aleluja.
"Surovina" je trenutno kombinacije lepo preperelih sestavin, vmes pa dokaj veliko še čvrstih stebel praproti, poganjkov grmičevja in morda tudi nekaj stebel trav. Skratka, še dokaj vlaknasto.
Specifika tega poizkusa je ta, da je bil do sedaj na PVC foliji in tako ni imel stika s tlemi. (deževniki in ostali živelj iz tal tako skoraj ni mogel v kup)
Računal sem, da bi dobljeni material - na pol kompostiran - uporabil kot zastirko na njivi, pa sem ugotovil, da bo to bolj težko. Večina materiala je bila dolgo rastlih stebel, ki do sedaj (razumljivo) še ni uspel toliko strohneti, da bi razpadel na manjše dele. Tako je "zastirka" zelo nerodna in dobesedno neprimerna za zastiranje manjših rastlin, kar je v tem trenutku še večina.
Verjetno bom vseeno nekaj čaral s zastiranjem, ne pa tako temeljito, kot če bi imel kakšno lepo preperelo listavko ali pa kar gotov kompost.
Na kratko. Tole sem uspel načarati, me pa zanima kako temeljito je eliminiralo semena in bolezni.
Podoben in nov projekt imam zamišljen tudi v kratkem, edino to ne vem, ali bi tudi sedaj nameščal folijo na tleh. Malce me teži zapora, ki jo ustvarja folija na tleh, s tem ko hkrati tudi vem, da zlepa ne bom premetal kupa iz folije. Material bo podobne sestave in karakteristik. (dozorel travniški odkos - veliko semena)
Morda kakšno mnenje na zadnje zamisli? |
|
Nazaj na vrh |
|
|
figula
Pridružen/-a: 23.06. 2014, 21:26 Prispevkov: 3112 Kraj: MS
|
Objavljeno: 14 Jun 2016 22:28 Naslov sporočila: |
|
|
Pri prebiranju gradiva Natural farming (Korea, China, India, ....) sem dostikrat naletela na slikice kompostiranja/bokaširanja na veliko.
Ker verjetno nikoli ne bom imela takšnih količin, nisem nikoli pozorno prebirala teh receptov. Na oko bi rekla, da ti manjka sladkor in da imaš presuho.
Recimo tukaj je en pdf, na koncu so recepti za bokaširanje večjih gabaritov:
http://www.reap-canada.com/online_library/IntDev/id_bokashi/Bokashi%20Nature%20Farming%20Manual%20(2006).pdf
(kopiraj cel naslov, ker zaradi končnice .pdf noče spremeniti teksta v direktni link)
Tak je recept za "ne-premetavanje" varianto:
Bokashi IV: Anaerobic Bokashi (no mixing)
(Gives a yield of 78 sacks, approximately 3.5 tonnes)
• 32 sacks chicken dung or other animal manure
• 30 sacks carbonized rice hull
• 20 sacks garden soil, forest soil or soil collected from under a bamboo tree
• 10 sacks rice bran
• 10 Kg sugar
• 8 1/2 L tuba OR 1/3 L FFJ or FPJ
• 1/3 L indigenous micro-organisms (IMO)
Ko bo deževalo ali si boš sede zdravil razbolel križ, se lahko sprehajaš po googlu recimo z iskanjem: bokashi natural farming
Oprosti, ker nisem bolj koristna in informativna |
|
Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 16.06. 2013, 18:31 Prispevkov: 1999 Kraj: Vitanje
|
Objavljeno: 15 Jun 2016 08:18 Naslov sporočila: |
|
|
Jaz nebi dajal folije spodaj.
Pri tleh itak teža naredi svoje in dvomim da je veliko zraka.
Tudi razne živali in talni mikroorganizmi se bodo lahko naselili notri in ti pomagali pri razkroju.
Super si se lotil, dobra ideja.
Prosim poročaj kako je s semeni.
Nazadnje urejal/a zuf 15 Jun 2016 09:42; skupaj popravljeno 1 krat |
|
Nazaj na vrh |
|
|
lpmami
Pridružen/-a: 17.07. 2013, 22:16 Prispevkov: 8333 Kraj: Povlje (nad Trstenikom) 620 mnm
|
Objavljeno: 15 Jun 2016 09:25 Naslov sporočila: |
|
|
Ko takole iščemo navodila za svoje poskuse, dobimo na primer "gradiva Natural farming (Korea, China, India, ....)" in v receptu riž, bambus, ... pač tisto, kar raste v tistih krajih. Mi pa rabimo recepte s sestavinami, ki rastejo v naših krajih. A takih (še) ni ali je bilo le slučajno, da je striček vrgel recepte iz teh lokacij, ker jih je pač veliko. Sicer je pa recept sestavljen praktično po vrečah. Tako si lahko za manjše količine zlahka preračunamo. _________________ Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje |
|
Nazaj na vrh |
|
|
figula
Pridružen/-a: 23.06. 2014, 21:26 Prispevkov: 3112 Kraj: MS
|
Objavljeno: 15 Jun 2016 09:58 Naslov sporočila: |
|
|
lpmami, tako kot nam farmacevti ponudijo zamenjavo za ukinjen medikament, mi naredimo zamenjavo za material, ki raste pri nas.
Ne najde pa google evropskih rezultatov, ker se v Orientu s tem resno ukvarjajo, ostali svet precej manj - pa še tisti, ki delajo poskuse, tega ne objavijo . |
|
Nazaj na vrh |
|
|
lpmami
Pridružen/-a: 17.07. 2013, 22:16 Prispevkov: 8333 Kraj: Povlje (nad Trstenikom) 620 mnm
|
Objavljeno: 15 Jun 2016 10:12 Naslov sporočila: |
|
|
Tako vidim situacijo tudi jaz in mi je žal, da je tako. _________________ Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje |
|
Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 16.06. 2013, 18:31 Prispevkov: 1999 Kraj: Vitanje
|
Objavljeno: 15 Jun 2016 14:08 Naslov sporočila: |
|
|
Ena permakulturna modrost na temu mestu... recepti niso prenosljivi, načelo so. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30 Prispevkov: 19309 Kraj: Medvode-okolica 420 m nv
|
Objavljeno: 15 Jun 2016 16:07 Naslov sporočila: |
|
|
zuf je napisal/a: | Ena permakulturna modrost na temu mestu... recepti niso prenosljivi, načelo so. |
Dileme ni več, ne rabimo bambusa in riža, dobra bodo kar domača žita in koruzna stebla (domnevam) z ostalimi domačimi dodatki. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
metuljc
Pridružen/-a: 01.06. 2013, 13:30 Prispevkov: 9547 Kraj: Rimske Toplice, okoli 240 mnm
|
Objavljeno: 15 Jun 2016 16:24 Naslov sporočila: |
|
|
Skratka, potrebujemo vir celuloze in volumna, torej rastlinske dele, ki so ekvivalenti rižu, bambusu,......torej pač slamo kateregakoli žita, travo (kar bambus tako ali tako je, kot je trava tudi riž). |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Aye-Aye
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 12:29 Prispevkov: 2331 Kraj: Podgozd, 510 nm (20km J od LJ)
|
Objavljeno: 16 Jun 2016 09:46 Naslov sporočila: |
|
|
juglans je napisal/a: |
Podoben in nov projekt imam zamišljen tudi v kratkem, edino to ne vem, ali bi tudi sedaj nameščal folijo na tleh. Malce me teži zapora, ki jo ustvarja folija na tleh, s tem ko hkrati tudi vem, da zlepa ne bom premetal kupa iz folije. Material bo podobne sestave in karakteristik. (dozorel travniški odkos - veliko semena)
Morda kakšno mnenje na zadnje zamisli? |
juglans, super! Tudi mene zanima kako je s semeni. In tudi bi vse skupaj postavila na gola tla, kot pravi zuf. Edino se sprašujem, kakšna je optimalna količina kupa, ali je bolje več manjših ali en ogromen kup? |
|
Nazaj na vrh |
|
|
juglans
Pridružen/-a: 01.07. 2013, 15:19 Prispevkov: 3400 Kraj: Ribiška vas, ob Savi
|
Objavljeno: 16 Jun 2016 10:32 Naslov sporočila: |
|
|
@A-A; zuf je pričel z modrostjo, pa bi poizkusil tudi jaz. (če mi bo uspelo )
Recepti so pomembni, še pomembnejša pa je izvedba, ... oziroma praktične in fizične zmožnosti, predvsem pa prepreke v osebnih pogledih.
Več kupov za mene pomeni več lokacij, več kosov folije in tako tudi več obteževanja na tleh, več robov katere je potrebno nekako obkositi, več ovinkarjenja s kosilnico pri košnji trave.
Hkrati pa manj transportiranja po parceli, če so razporejeni okoli njiv.
Skrtka več minusov kot plusov. Bo kar en večji pa bomo videli kako se bo obneslo. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
voda
Pridružen/-a: 06.06. 2013, 09:15 Prispevkov: 2668 Kraj: Ljubljana in Istra
|
Objavljeno: 16 Jun 2016 17:26 Naslov sporočila: |
|
|
če vam kaj pomaga glede kupa odkosa trave. pri nas ne kosimo "angleško ". tako, da je marsikatera trava že osemenjena. če ni dežja se v 1-2 dni posuši. pograbimo in damo na kup (manjša kopa - cca 2m X 1,5m )- tako stoji cca 15-20 dni in potem s tem senom pokrivam gredice. opazila sem, da se seme sasuva na dno kope. namreč na koncu je veliko semen, seveda tudi mravelj, na gredicah se nič ne zaseje. lpvoda _________________ Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti) |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Gartlc Seznam forumov
-> Prehrana rastlin in preskrba tal Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3 ... 10, 11, 12 ... 15, 16, 17 Naslednja
|
Časovni pas GMT + 2 uri, srednjeevropski - poletni čas
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3 ... 10, 11, 12 ... 15, 16, 17 Naslednja
|
Stran 11 od 17 |
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|