Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Šeki · Objavljeno: 15 Jan 2016 19:06 Naslov sporočila:

Ful dobro

Kako se je obnesla protitočna mreža ob snegu? Al ste jo prej sneli stran? Kokoši so bile cel čas v ograji, tudi ponoči? Ste jim pripravili kako domovanje, da so lahko spale notri? Oprosti za veliko vprašanj. Tudi sam razmišljam o kokoših za naslednje leto in iščem najbolj ugodne rešitve Smile

zuf · Objavljeno: 15 Jan 2016 20:52 Naslov sporočila:

Mreža za ptice in sneg? Slabo. Smile

Prvi sneg smo prepustili A-testu. Ni se obneslo, se je skupaj sesedlo in kritično upognilo stebričke el.mreže.
Drugi sneg smo umaknili zeleno mrežo in je bilo vse vredu. El.mreža sama stoji brez problema. Tudi če bi bil težek sneg bi se super obneslo.
Umik ali postavitev zelene mreže vzame 15min. Pomagamo si s ščipalkami in držijo.
Na površini el.mreže imamo senco, manjšo streho, banje s pepelom/peskom, da se okopajo.
Vse prenosljivo, čim lažje za postavit/umaknit, da kasneje premakneš na novo površino! K takemu načinu zelo paše prenosni kurnik!

Ugotovil sem, da če imam fiksen kurnik in izpust, življenski pogoji za kure niso ravno všečne. Tudi sam imam več dela s čiščenjem, pospravljanjem, hranjenjem itd.
Justin ima rikša kurnik, super za neraven teren. Se bomo lotili tega.

Prenosno vse, pa stvar dobi novo podobo, ki je dosti boljša za kure in posledično za nas in zemljo, ki jo negujemo.

Ker prenosnega kurnika še ni, kokoši pred mrakom spustimo iz el.mreže in jo same šibajo nazaj v izpust pred kurnikom. Ta manjši izpust je iz protitčne mreže, stranice in zaščita zgoraj. Super stvar tale protitočna mreža, robustna, lahka, preprosta za prestavit, če je potreba. Dva kosa 4m široka in 10m dolžine smo skupaj zašili in s tem prekrili cel izpust.
Smo imeli samo stranice pa je kmalu našla kanja vir hrane - zdaj je vse pokrito. Zdaj so varne pred njo.
Na večer grejo iz tega izpusta nazaj v kurnik in samo še zapremo vrata. Ta kurnik bomo gotovo še rabili, a bomo od spomladi naprej površino izpusta okoli njega prestavljali, če bo potreba, da bo za zimo ostalo čim več zelenja in dobre zemlje blizu res varnega, toplega kurnika.
Letos ta izpust pri kurniku ne bo tako nastradal, bodo kure večino časa preživele na večjem prostoru v el.mreži.

Kakor vidim, nam kombinacija spodnjih dveh ustreza.
- prenosni sistem za pašništvo po celi parceli
- primeren kurnik in površine blizu poslopji za snežne čase

Bomo posneli, kako jih zjutraj spustimo, jih sprehodimo do mreže in kako grejo nazaj. Smile

reider · Objavljeno: 15 Jan 2016 23:03 Naslov sporočila:

Ja tut jaz videl, da so prenosne obore bomba. Le da je to večji problem na hribih, kot ravnicah. Če bi bil v ravnini, bi ga že dolgo imel narjenega. LAni decembra testiral prvič enga. Kar mrežo za drobnico ukrivil pred izhodom iz fiksne obore in veselje bilo nepopisno. To bolj za test naredil in videl, da je super. Fiksne obore pa so preuredile v puščavo. Lahko bi tam snemali kako dobro staro kaubojko.

muha · Objavljeno: 16 Jan 2016 07:28 Naslov sporočila:

zuf · Objavljeno: 16 Jan 2016 13:01 Naslov sporočila:

Hehe reider, pri nam bi tudi lahko kaubojko snemali pred kurnikom.
Kot si rekel, ravnina je zlata vredna in vedno godrnjam, ko gledam na netu filmčke snemane na ravnini z zelo zanimivimi načini.
Tudi mi imamo zelo malo ravnih površin in večina teh receptov nima kaj iskati tukaj.
Premičen kurnik bo moral biti primeren za hribe, da se bomo premikali od ene do druge ravnine (niso ravne, ampak imajo vsaj malo naklona, vmes so pa orng hribi).

zuf · Objavljeno: 16 Jan 2016 13:10 Naslov sporočila:

lpmami: Tudi jaz sicer nisem gojiteljica orehov, sem pa njihova ljubiteljica: jedrca za usta, lupine - pozlačene obešene na božični drevešček, zeleni orehi in lupine, listje za barvanje volne in svile. Čisto blizu mene je na polju nasad 16 orehov, kjer dobim na tleh vse za barvanje. In vidim kakšno leto tudi veliko črvivih na tleh. In razmišljam, kako bi se obneslo spomladi pod orehe spustiti kure, da uničijo ličinke ali karkoli že je pred muho, preden se izležejo. Idejo sem dobila pri ekološkem kmetu Krišlju v Hotemažah, ki po sadovnjaku premika kurnik, da mu kure počistijo golazen.

reider: LP mami, tole z kokoškami bo morda res držalo. Imam 3 hruške. Ena zunaj obor, drugi dve not. No ona polna gosenic, ki je zunaj, onidve notri zdravi. heheh

h. Na svoje oči sem videl ,kaj se dogaja. Z hruške v obori se po pajčevini spustila gosenica, a kokoš jo je že kar čakala!

crtj: Pri nas na MS lokaciji se tudi spravljamo, da bi morda imeli kure. Pa je tako... Glavno vprasanje je, kaj potem, ko pride spet zima in nismo toliko tu. Če jih imaš majhno količino, poznaš vse po imenu in potem ne pride v poštev, da bi bile za meso. Ena ideja je, da jih plasiramo k sosedu, ki jih ima sto, pa mu sigurno prek leta kakšne preč pridejo in mu potem mi prijazno dopolnimo pred zimo...

Naš domači oreh, ki je prišel skupaj z zemljo, je že veteran, je pa bil močno poškodovan v neurju 2008, tako rekoč je šel na pol. Do zdaj se je že kar solidno obrasel. Letos je bilo sicer kar precej piškavih, recimo tretjina. Kar pa je dobrega, je zelo zelo dobro. Ne poznam sorte, so pa baje njegovi otroci povsod po vasi.

Pred mesecem sem posadil mladi fernor, nameraval sem še fernette, pa je nisem dobil - upajmo, da bo šlo naslednje leto.

redier: CRTJ to mi ne diši. Ko prneseš tvojih nekaj kokoši v njegovo grupo, jih bodo skljuvale.
Dobro toplotno izolirano poslopje če imate, so lahko pozimi not. Dobe se tudi električni preprečevalci zamrzovanja. Ti ne grejejo klasično, kot radijator, ampak le preprečujejo padec pod ničlo. Je pa res, da jih more vsak dan 1 krat nekdo it pogledat in nakrmit. Če pač imaš kakega dobrega človeka blizu.

crtj: Ja, ta del tudi mene skrbi, da jih sosedova jata ne bi sprejela.

Težko je kateremu od sosedov naložiti to, da se mora vsak dan ukvarjati s tvojimi živalmi. Mislim, ni ravno prijazno do njega - naložiš mu obveznost, ki je lahko tudi sitnost, ker ima vendarle svoje življenje. Ne vem, kako bomo to rešili.

reider: Hja drugač pa jih pripelješ po autocesti in skoz zimo odložiš pri meni v Lenartu heheh

h. Jajc bom imel za izvoz.

Ja res je kar neka orng obveza za nekoga ,da ga to prosiš, a po moje koliko vidim pri naših se lahko obštelavajo tudi v sili vsaki drugi dan. Imam pravi krmilnik za kokoške. Iz njih ne morejo razkopavati hrane in vanj gre za dva dni hrane vsaj za gručo max 15 kokošk. Vodo dajem tako, da segajo z glavo ven skoz luknje v plotu, sicer mi vodo polijejo. Hodijo gor na rob stati. Dva čebra vode 5 literska sat za 2 dni dovolj(če ne zaledeni!). Zato pa temperatura ne sme pasti pod ledišče.
Pri nas je več živalc v hlevu, pa se greje z tem in nikoli ni zamrznilo notri. Če jih toliko ni, trebaš imeti protizmralec uključen. Voda ne sme zmrzniti.
Sem našel ravnokar klepet na neki strani interneta. Ljudje preveč ne zaupajo požarno tem zadevicam. Pravijo jim kar navadni kaloriferji. No tut meni je eden pred očmi kar razletel in se zacmaril. Tak da priporočajo oljni radijator z najmanjšo uključeno jakostjo. Jim kar verjamem.
http://www.alter.si/tabla/showflat.php/Cat/0/Number/1329519/an/0/page/75

zuf · Objavljeno: 16 Jan 2016 13:15 Naslov sporočila:

crtj, pomojem ne bo panike, če jih čez zimo daš sosedu. Sploh zato, ker jih ima 100. Mi smo prinesli 5 kur od sosede v našo jato, ki šteje 13 (mlajši petelini in kure, odralsi tudi). Prinešene kure so stare več kot 2 leti. Prinesli smo jih zvečer in ni bilo panike. Brez kluvanja ne gre, ker se morajo rangirati. Da bi se pa potem kluvale kar za brezveze zato ker so nove, se pa meni ne zdi verjetno. Je pa seveda odvisno kakšne pogoje ima sosed, mogoče so kure nasilne, ker jih je toliko, prostora pa malo. V tem primeru bi razmišljal bolj o svojih kurah, če jih želiš dati v take pogoje, sosedu bo najbrž vseeno.

reider · Objavljeno: 16 Jan 2016 13:15 Naslov sporočila:

Hja ZUF, zdaj vidim, zakaj si na elektro mreži!. Za kokoši je to ok, rac zagotovo ne bi pasel z njimi, saj se znajo zaplesti v nje. Kokoš ima krajši vrat. Petelin pa je itak pameten in se je drži vstran.

Tak da jaz sem se sicer že pozanimal glede mreže električne, a me cena vrgla skoraj na rit.

Tudi jaz imam en del dokaj "soraznerno" raven, pa sem tam v prihodnjem času želel naredit prenosni kokošnjak. Idejo sem nekje že videl. So kot ene table na nogah. Ogrodje iz armirne palice, not napneš ograja mrežo. Potem jih postaviš en odo druge, in povešeč magari z drotom. Da se en podrejo.
Bolj ko imaš spodaj široki oni nogici(to je prečno zavarjena palica na sprednji in zadnji strani okvirja spodaj), bolj je stabilno.Če je hrib so te noge toliko širše. Menda bi ja lahko nosle mrežo proti kanjam.
No tam kjer bi jih jaz postavo so na gosto drevesa ,pa ne morem dat mreže preko, če bom tam to naredil. V tem primeru, da jih bom izpustil tja, bo to takrat, ko bo kdo doma v bližini, če bom šel od hiše bodo v fiksni obori, ki je 100%zaščitena z fiksnimi mrežami.
No to je le ena od mojih idej.Kdaj bo s tega kaj, boš zvedu, sigurno bodo fotke. No prej ko poleti sigurno ne, ker pomladi so druga dela perajt za opraviti.

crtj · Pridružen/-a: 14.06. 2013, 15:31 Prispevkov: 5502 Kraj: MS

reider · Objavljeno: 16 Jan 2016 13:55 Naslov sporočila:

Za tele obore(ali prenosne ali fiksne), sem pokuril kar orng denarja.A ko vidim, kako so žival isrečne, da je ograjeno velika površina zemlje, pozabiš na vložen dnar. Rekel sem si to še naredim, in in investicij pri vas je dovolj, ko sem jih gledal, ko se pasle. Namreč znaj je vse novo. Hlev in fiksne obore. Med delom sem večkrat spreminjal načrt, kar je še podražilo končni proračun za izdelavo(podobno kot predor Markovec heheh

).
A sedaj, ko v fiksnih oborah zmanjka hrane, in sem poskusno namestil premikajočo mrežo na izhodu, sem uvidel, da bom spet moral enostavno spet izpeljat nov projekt. Veselje živalc nad novim pašnikom je neverjetno.

lpmami · Objavljeno: 16 Jan 2016 14:15 Naslov sporočila:

crtj je napisal:
"Dve od njihovih sto kur sta sicer težki avanturistki in se na veliko sprehajata po vasi,"
Hehe, si me nasmejal s temle opisom potepuških kur!
_________________
Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje

crtj · Pridružen/-a: 14.06. 2013, 15:31 Prispevkov: 5502 Kraj: MS

Mimogrede, tole je zelo dober tekst

http://www.nwedible.com/you-absolutely-should-not-get-backyard-chickens/

(je ugotovil znani kurji poznavalec-teoretik crt Smile

Oni dve kuri od prej pa sta sli tako:

- 1. dan: doma se pogovarjamo, da bi morda imeli kure.

- 2. dan: grem na dvorisce, da bi sel po drva in puf! tam sta dve kuri. Lepa zelena detelja v zavetju ob hisi. Grem obvestit soseda. Sosed pride ponju, razlozi, da mu mreza v hlevu ne gre cisto do vrha in da ti dve stalno uhajata.

- 3. dan: zjutraj kuri spet pri nas. Naucivsi se prejsnji dan tehnke od soseda ju spakiram pod roko in nesem tja. Obvestim, da nas po novem zanimajo kure in da nimamo nic proti, ce prihajata, ter da ne bom vec nazaj nosil, ker ce je njima fajn, je nam tudi.

- 4. dan: kur vec ni, verjetno sta dobili hisni pripor.

- 5. dan: zacnejo se pojavljati porocila o nenadnem pojavu dveh kur okoli drugih his po vasi.

Smile

zuf · Objavljeno: 16 Jan 2016 21:10 Naslov sporočila:

Če ne želiš, da so tvoja malica, obstaja tretja opcija - prepustiš jih naravi. Se hitro znajdejo v naravi, s pomočjo kanje namreč poletijo visoko v nebo.

pika · Pridružen/-a: 05.06. 2013, 11:18 Prispevkov: 1350

Tudi jaz (ne sama, seveda) sem letos pokurila kar nekaj denarja za oboro. Zunanji del je velik nekje 8x9, od tega je dobrih 10m2 pokritih z nadstreškom, tako da se lahko tudi ko je na drugem delu sneg, pod streho valjajo po peskovniku. Okrog je zabetoniran jarek in dvometrska ograja, iz zunanjega dela v hlev pa imajo majhen prehod v steni. Pa prvotno je bilo pokrito s protitočno mrežo - napaka! Vse jse je pod snegom zrušilo, zdaj je čez začasna mreža, ki ni ravno močna, a za do pomladi bo, spomladi pa dobijo močnejšo plastično mrežo z večjimi odprtinami, skozi katere bo sneg padel na tla.

Ta izpust je za tiste dni, ko ni nikogar, da bi jih pazil in bi bile lahko prosto izpuščene. Enako veliko bo spomladi pripravljeno za račke.

Je pa res, da če imajo dovolj prostora, se ne kljuvajo. In vedno morajo biti zaposlene z brskanjem po tleh. Torej če je njihova obora opustošena, jim bo dolgčas in se slej ko prej začnejo ubadat druga z drugo. Jaz jim vedno namečem kakšnega materiala za razkopavanje, tako kot je rekel zuf.

zuf, zanima me pa glede pepela, ki ga dodajaš pesku. Brala sem, da jim je ob čiščenju kurnika dobro posuti malo s pepelom, bolj za razkužilo. Ampak, a se jim to ne bi kam zalepilo? pepel se hitro prime, kamor se naj ne bi.
Pa glede koruze in pšenice, če jim jo nakališ, sklepam ,da jim daš potem jesti celo zrnje? Sprašujem, ker si sama še nisem upala dati celega zrnja. A kupljena pšenica kali?

metuljc · Objavljeno: 16 Jan 2016 21:37 Naslov sporočila:

Zakaj pa kupljena pšenica ne bi kalila? le, če bi bila prestara. Poskusi, pest pšenice, operi, pusti nekaj ur v mlačni vodi, odlij in pusti na papirnati brisači, pokrij, da ostane vlažno. V par dneh bi se morali pokazati kalčki.
Mimogrede: pri nas so vso odpadno kislo repo zmešali z otrobi, mleto koruzo,...in pokrmili kokošim. Menda so imela potem bolj rumena jajca, rumenjake, mislim.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli