|
Gartlc Forum o vzgoji, negi, razpoznavanju in izmenjavi rastlin, sodelovanju z naravo ter druženju ljubiteljev vrtnarjenja
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
Olaf
Pridružen/-a: 28.12. 2014, 13:52 Prispevkov: 1
|
Objavljeno: 06 Jan 2015 16:29 Naslov sporočila: Projekt - NJIVA |
|
|
Olaf - vprašanje
zuf - odgovor
Pravkar sem dobil skoraj 2000m2 veliko njivo, ki jo nameravam skoraj v celoti urediti v ogromen vrt brez prekopavanja.
V glavnem, zdej nevem kako bi začel.
Počasi.
Razmišljal sem, da bi pokosil vs plevel in ga dal na mesta kjer bodo gredice, čez bi dal karton, kompost in seno. a je karton potreben, če dam na debelo kompost in seno? verjetno se slaka in osata nebom rešu brez kartona. kaj mislite?
Tud s kartonom se ju ne boš rešil.
Sicer pa, 2000m2 je občutno preveč, če misliš zastirko prinašati od drugod, ne glede na to ali je karton ali slama ali... nima smisla.
Prinašanje zastirke je smiselno za vrt 200m2 velik. Kar je več, je takoj v igri vzgajanje zastirke na licu mesta ter gojenje ustreznih kultur.
S potk bi odstranil vrhnjo plast zemlje in jo dodal na gredice, na potke pa nameravam nasut sekance.
Za 2000m2 je to preveč dela in materiala, sicer pa dobra možnost.
Sicer je odvisno kaj boš gojil, a sekance lahko nasuješ tudi na grede, so odlična zastirka.
A bi blo fajn, da bi tudi pod sekance dal kak karton ali kak filc, da bi preprečeval plevelu rast, ali so sekanci dovolj?
Če maš na voljo karton in ostalo ga uporabi, samo koristi, škodil gotovo ne bo.
Kdaj je najbolje da začnem z delom? Časa imam na pretek, tako da bi se lahko lotil že jutri, ampak verjetno bi v tem zimskem času naredil veš škode kot koristi?
Najprej si naredi načrt, potem pa se loti dela. Pa malo razmisli, kaj boš gojil ter s kakšno površino boš začel prvo leto. Dvomim da s celotnimi 2000m2?
Zanima me še, s čim je boljše zastirati, s slamo ali z senom? do zdaj sem na manjšem vrtu uporabljal slamo, ki se je super obnesla, ne morem pa dobit kmeta, ki bi imel zadostno količino slame in bom moral kupit seno.
Uf, vedno je na zalogi odgovor v stilu - odvisno! Od tega kaj boš gojil, kakšno je seno in kup drugih detajlov.
Meni se seno dobro obnese. _________________ Obrn se kukr češ, rit bo zmjirej odzadej |
|
Nazaj na vrh |
|
|
metuljc
Pridružen/-a: 01.06. 2013, 13:30 Prispevkov: 9547 Kraj: Rimske Toplice, okoli 240 mnm
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
seba993
Pridružen/-a: 21.03. 2014, 14:09 Prispevkov: 862 Kraj: Spodnja Štajerska-Posavje-Bizeljsko
|
Objavljeno: 06 Jan 2015 18:18 Naslov sporočila: |
|
|
Pri takem velikem vrtu je fajn da nekaj uložiš tudi v analizo zemlje da boš vedel na čem si.
Ker si omenil da je zemlja zelo zbita bi bilo fajn da bi jo pognojil z hlevsikim gnojem še boljše pa z humosom. Za bolj sipko zemljo lahko dodaš tudi mivko. Samo za te ukrepe je tereba zemljo preorati. _________________ LP seba993 |
|
Nazaj na vrh |
|
|
crtj
Pridružen/-a: 14.06. 2013, 15:31 Prispevkov: 5502 Kraj: MS
|
Objavljeno: 06 Jan 2015 20:13 Naslov sporočila: Re: Projekt - NJiva |
|
|
Glede pokrivanja tal poglej tudi: http://www.backtoedenfilm.com/
Ta stric, ki pripoveduje, ima sicer zelo izrazito versko prepričanje in se vedno vrača k njemu, vendar če to odmisliš, dobiš nek vtis o uporabnosti žagovine / oblancev / lesnega drobirja.
Meni se je v 2014 božansko skompostiral kup žagovine (kar ni čisto isto, v filmu pokriva s surovim materialom) in sem to jeseni s pridom uporabil pri sajenju in zastiranju mladih dreves in potaknjencev. V 2015 bom skušal kup povečati na več kubikov in se lotiti pokrivanja gred. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
lpmami
Pridružen/-a: 17.07. 2013, 22:16 Prispevkov: 8333 Kraj: Povlje (nad Trstenikom) 620 mnm
|
Objavljeno: 06 Jan 2015 21:56 Naslov sporočila: |
|
|
Črtj, a si žaganje samo imel na kupu a si še kaj delal z njim, kaj dodajal? _________________ Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje |
|
Nazaj na vrh |
|
|
crtj
Pridružen/-a: 14.06. 2013, 15:31 Prispevkov: 5502 Kraj: MS
|
Objavljeno: 06 Jan 2015 22:16 Naslov sporočila: |
|
|
Teoretično bi moral imeti še kaj dušičnega zraven za boljši uspeh, vendar je zadeva nekako ratala prek leta 2014 sama od sebe. Možno, da so na primer lokalne mačke dovolj pripomogle Pa zelo dobra vlažnost. Fantastično črna in prhka zadeva je nastala.
Zdajle v decembru sem dobil cirka kubik svežega materiala, to sem razprostrl na nekje 30 cm višine, potem pa sem potrosil še norveški soliter (kalcijev nitrat - to sem imel od dušičnih stvari pri roki). Lahko pa konec koncev tudi še ne bi, ker se prek zime tako ali tako ne bo kaj dosti dogajalo.
Pri filmu, ki sem ga prej omenil, me je začudilo to, da daje tudi kar svež les na zemljo - zakaj - ker pri procesu kompostiranja žagovina pobira dušik iz zemlje (pri mojem prvem kupu tega ni bilo, ker je bila žagovina na plahti - tako je naneslo, ker je pač bila na šodru v dvorišču).
Tako da ko recimo sipam svežo žagovino na maline, tam tudi natrosim zraven kaj močno dušičnega, recimo sušen kurji gnoj.
Tole sem že enkrat prilepil, morda še v prejšnjem forumu - http://us.naturespath.com/blog/2009/07/10/sawdust-my-slave |
|
Nazaj na vrh |
|
|
aladin
Pridružen/-a: 17.06. 2013, 20:14 Prispevkov: 953 Kraj: Radovljica
|
Objavljeno: 07 Jan 2015 00:14 Naslov sporočila: |
|
|
Kaj pa lakmus pokaže pri kompostu iz žagovine? Je zelo kislo? |
|
Nazaj na vrh |
|
|
metuljc
Pridružen/-a: 01.06. 2013, 13:30 Prispevkov: 9547 Kraj: Rimske Toplice, okoli 240 mnm
|
Objavljeno: 07 Jan 2015 07:30 Naslov sporočila: |
|
|
aladin, lakmus ne bo pokazal, če je zelo kislo, le, če je ali ni kislo. Je pa že bolje uporabiti kak akvarijski pH meter na papirčkih. Kaj takega. Pa saj poznaš. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
voda
Pridružen/-a: 06.06. 2013, 09:15 Prispevkov: 2668 Kraj: Ljubljana in Istra
|
Objavljeno: 07 Jan 2015 11:11 Naslov sporočila: |
|
|
enkrat sem s temi lakmus papirčki poskušala ugotoviti kislost zemlje tako, da sem naredila v lončku pošteno blato iz vzorcv zemlje vzeto iz cca 1m (po malo žličko iz večih koncih kvadrata). po cca 10min sem namočila papirček primerjala barvo z legendo in ugotovila kakšna je zemlja. ta sistem ni laboratorijski a dosti dobro prikaže kislost ali bazičnost zemlje. lpvoda
PS: voda v blatu je bila deževnica. _________________ Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti) |
|
Nazaj na vrh |
|
|
brbr
Pridružen/-a: 06.06. 2013, 12:30 Prispevkov: 8002 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 07 Jan 2015 12:41 Naslov sporočila: |
|
|
Moje izkušnje z "vrtnarjenjem na veliko" - pred tremi leti sem začela obdelovati travnik (700m2). Hotela sem obdelovati zemljo prez prekopavanja, pa mi, žal, do zdaj še ni uspelo - površina je prevelika, da bi jo lahko vso pošteno zastrla in preprečila travi ponovno vznik. Tako se vedno znova pošteno zazeleni. Travo potem čez leto režem in polagam na površino kot zastirko. Zastiranje s slamo je boljše, seveda, če je slama od netretiranega žita, ker se s senom prinese razna semena. Lansko leto sem za zastiranje česnovih gred in sajenje krompirja uporabila seno staro cca 14 let, pa se je pojavil slak, ki ga prej ni bilo (predvidevam, da je piršel na njivo s senom).
No, tole mojo njivico vsako leto prefrezamo, ker je zemlja preveč zbita in zapleveljena, da bi lahko sadila ( česen in fižol ) - en del pred sajenjem fižola, drug del pred sajenjem česna in ozimnega žita.
Letos sem se razširila še na sosednjo njivo (cca 2000m2), ki je bila v preteklih letih konvecionalno obdelovana. Na enem delu zdaj raste česen, en je na žalost ostal prazen in ga takoj spomladi zasejem z belo gorjušico , del pa z lucerno (za bogatenje tal z dušikom in humusom), ki bo na njivi ostala cca 3leta. Inkarnatko bom kosila in del uporabila za zastirko na česnovih in fižolovih gredah, drug del pa bom puščala na površini za humus. Seno bom kot zastirko uporabljala samo, če bom prepirčana, da je bilo pokošeno pred cvetenjem...
Gotovo bi svetovala, da vsaj en del površine zgodaj spomladi poseješ z belo gorjušico, ki naredi zelo globoke korenine in tako spravi hranila iz podtalja na površje, kjer so dostopna drugin rastlinam. S koreninami dobro prarahlja tlaJe dobra čebelja paša. Naredi veliko zelene mase in je odlično zeleno gnojilo.
Odlična za črpanje hranil iz globin je tudi rž, ki se ponavadi seje pozno jeseni in se jo lahko spomladi pokosi ali zadela v zemljo kot zeleno gnojenje.
Za bogatenje tal so nadvse pomembne metuljnice, ki jih je potrebno vključiti v setveni kolobar (pri meni sem to nalogo zaupala mojim fižolom, nekaj sadim graha, čičerike, tudi lečo sem že probala, a jo je suša vzela...) _________________ naredimo svet lepši
Nazadnje urejal/a brbr 07 Jan 2015 16:12; skupaj popravljeno 2 krat |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Kravzlj
Pridružen/-a: 18.02. 2014, 11:59 Prispevkov: 762 Kraj: Dol pri Ljubljani
|
Objavljeno: 07 Jan 2015 14:41 Naslov sporočila: |
|
|
Jaz osebno bi začel s mejhnim delom njive, ki bi ga nredil v vrt. Recimo 3×3 m. Ostalo bi pa zasejal s kakšnimi rastlinami ki pomagajo tlem. Naprimer facelija, mislim da veže dušik, in daje odlično pašo za čebele. Jeseni pa zastirko.
Potem bi pa z leti večal površino vrtička, kolikor bi rabil. Ne bi vsega zastrl naenkrat. Sem že večkrat poskušal doma, pa mi ni zneslo. _________________ " Vitez ki bije bitko z jedrsko bombo! " |
|
Nazaj na vrh |
|
|
aladin
Pridružen/-a: 17.06. 2013, 20:14 Prispevkov: 953 Kraj: Radovljica
|
Objavljeno: 07 Jan 2015 15:00 Naslov sporočila: |
|
|
Masanobu Fukuoka pravi, da je detelja ena boljših zstirk in zelenih gnojil hkrati. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
brbr
Pridružen/-a: 06.06. 2013, 12:30 Prispevkov: 8002 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 07 Jan 2015 16:28 Naslov sporočila: |
|
|
Svoj prvi prispevek sem popravila, ker sem dve rastlini narobe zapisala: ni rumena gorjušica, ampak bela in ne bom sejala inkarnatke (to sem posejala jeseni na gredo, kjer je lansko leto rastel krompir in bo ostala predvidoma do maja - komaj čakam, da vidim njeno krasno rdeče cvetje) temveč lucerno. Mislim, da obe sodita med detelje. Facelja pa ne zbira dušika v zemlji, a vseeno zemlji dobro dene, ker odganja talne škodljivce. Pravijo, da je zaradi tega dober predposevek za kromir in druge korenovke.
Seveda se je z veliko površino nabolje spopasti postopoma. Sama sem imela veliko tremo pred začetkom obdelava 700m2 (prej sem obvladovala 100m2). Vendar, ko enkrat začneš, kar gre, vsaj pri meni, ker na njivi gojim samo rastline, ki ne potrebujejo dosti nege in tudi, ker me pleveli načeloma ne motijo preveč (posebno enoletni ne). _________________ naredimo svet lepši |
|
Nazaj na vrh |
|
|
metuljc
Pridružen/-a: 01.06. 2013, 13:30 Prispevkov: 9547 Kraj: Rimske Toplice, okoli 240 mnm
|
Objavljeno: 07 Jan 2015 16:47 Naslov sporočila: |
|
|
Ne, lucerna ni detelja, sodi v rod Medicago, meteljka (M. sativa je lucerna), inkarnatka pa je detelja, Trifolium incarnatum. Sta pa obe metuljnici, torej imata simbiontske bakterije v koreninskih gomoljčkih, ki vežejo atmosferski dušik v obliko, dostopno rastlinam in tako bogatijo pčrst z dostopno obliko dušika. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
brbr
Pridružen/-a: 06.06. 2013, 12:30 Prispevkov: 8002 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 07 Jan 2015 17:55 Naslov sporočila: |
|
|
oh, Metuljc, hvala, kaj bi jaz (mi) brez tebe _________________ naredimo svet lepši |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|