Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

TwityPity

OPIS: prispeval Pohorc

Rakitovec - Hippophaë L.

NAVADNI RAKITOVEC
(Hippophaë rhamnoides)
družina: oljčičevke
UPORABNI DELI:
plod
ZDRAVILNOST:
pri prehladnih obolenjih, gripa, pri nekaterih
obolenjih oči, ušes in grla, olje : pri rani na želodcu
in dvanajsterniku, kožnih boleznih, vnetjih,
opeklinah, posledicah žarčenja,
ČAS NABIRANJA:
oktober, november, december
UPORABA:
presni sok, marmelada, prašek, olje

<hr>

Članek: Z rakitovcem do močnega srca

Oldi · Objavljeno: 02 Jun 2014 15:16 Naslov sporočila:

Oče ga je par dni nazaj nabavil v Merkurju, mislimda za 12€, 30cm visok. Klasika za Nemce, na njihovi spletni strani www.5amtag.de ni nič.

Nekaj o njem v angleščini, ime Sea Buckthorn http://www.omafra.gov.on.ca/english/crops/facts/seabuckthorn.htm

metuljc · Objavljeno: 02 Jun 2014 16:59 Naslov sporočila:

Čisto zadosti je o njem napisanega tudi v slovenščini. wiki.

Oldi · Objavljeno: 02 Jun 2014 18:11 Naslov sporočila:

Na angleški strani nekaj piše o spolu in opraševanju in mi ni čisto jasno, ali ima ena rastlina cvetove obeh spolov. Sicer pa ne vem kaj smo kupili, čisto navaden ni, narisano je, da zraste 0,5 do 2m.

dafo · Objavljeno: 02 Jun 2014 18:30 Naslov sporočila:

Zdravo. Načeloma so rastline bodisi moške ali ženske, se pa v glavnem prodajajo rastline, ki so cepljene, torej ena veja enega spola in druga drugega, zato da ne pride do težav z oprašitvijo. Velikost razrasti pa je po mojem mnenju kar običajna taka, kot si jo navedel, seveda je odvisna od veliko dejavnikov.

forest727 · Pridružen/-a: 26.03. 2014, 14:22 Prispevkov: 586

Povzetek iz angleške strani, ki jo je oldi prilepil zraven slikice:

Opis:
- rastlina veže dušik v zemljo.
- zraste od 0,5 do 6 m v višino (v centralni Aziji tudi do 18 m)
- poganja ogromno "divjakov", če ni pravilno negovano
- odporna na nizke temperature (preživi -40 C)
- potrebuje dobro osončenost (oziroma sonce cel dan)
- za oprašitev sta potrebni dve rastlini, moška in ženska (podobnost kiviju)
- rodi na dvoletnem lesu, cveti pred rastjo listov
- rodi ŽENSKA rastlina, VETROCVETNA
- 100 dni po oprašitvi se pobira plodove
- plodovi so rumeni do svetlo oranžne barve, po obliki največkrat spominjajo na obliko jajca

Razmnoževanje:
- s semenom*
- potaknjenci
- cepljenje **
- s koreninskimi izrastki

*Seme je potrebno stratificirati (90 dni na 3 - 5 stopinj celzija. Pri vsaditvi semena se zna zgoditi, da dobimo moško rastlino. Rastlina ne bo ista staršem.

**Cepimo z mladim ali starim lesom. Večja uspešnost je z mladim lesom.

Zemlja:
- pH med 6 in 7
- Načeloma bo rastel v vseh tipih zemlje, najbolj mu pa ustrezan malo do zmerna peščena zemlja

Rastlina potrebuje vsaj 400 mm padavin letno.

Ena moška rastlina se sadi na 7 ženskih rastlin. Na 4000 kvadratni metrov se sadi 600 do 1000 rastlin v prejšnem razmerju (1:7).

Muha, dodaj v prvi post, če se ti zdi smiselno. Smile

Oldi · Objavljeno: 03 Jun 2014 00:35 Naslov sporočila:

Latinsko ime Hippophae rhamnoides.
Trije linki na naše ex brate (vučji ali pasji trn):
Zanimiva stran o zdravilnih rastlinah http://biljke-kao-lijek.blogspot.com/search?q=vu%C4%8Dji+trn
http://alternativa-za-vas.com/index.php/clanak/article/pasji-trn
http://www.cvijet.info/forum/forum_posts.asp?TID=2016

aladin

Če ima kdo viška, bi bil vesel kakšne ženske in moške rastline.

AndrejK · Objavljeno: 22 Sep 2014 09:41 Naslov sporočila:

Ta vikend sem se potepal po Češki, povsem slučajno sem obiskal tudi Bajer Jirija - sadjarja, vrtnarja in velika ljubitelja rakitoveca. Tujih jezikov praktično ne govori, češčina pa tudi ni na mojem seznamu jezikov, ki so mi vsaj za silo domači, tako da sem ga razumel manjši del stvari, ki mi jih je razložil. Gospod precej časa posveča rakitovcu, o njem je napisal tudi knjigo: http://www.kniha.cz/rakytnik/d-297583/ , ki mi jo je podaril. Tako da možnost učenja češčine sedaj je....

Zanimiva knjiga posvečena tej rastlini, 150 strani, tudi precej lepih slik.

Če sem ga prav razumel, je njegov cilj plemenitenje in razvoj novih sort. Večina rakitovcev ima plodove, ki so bolj ali manj kisli. Poskusil sem nekaj jagod z drevesa (precej kisle), pa tudi 5 različnih sort iz zmrzovalnika. Po moji oceni zmrzovanje ne pokvari okusa. Večina je bila kislih, dve pa sta bili po moji oceni zelo všečni. Precej soka, sladak okus. Gre za sorti Altajska in Elizaveta. V večjih količinah bodo na voljo čez 2 leti, za poskus pa sem tokrat vzel po 1 sadiko vsake in eno moško.

LP, Andrej

originalnilist · Objavljeno: 23 Nov 2014 14:59 Naslov sporočila:

Vceri sem gledala sadike v drevesnici Štivan.Prodajalec mi je svetoval tako kot piše Oldi, moška in ženska rastlina na 4-5 m razmaka,cena 30-40cm 7,5€,70-80cm pa 12€.Verjetno jih bom uzela samo še prej moram prepricat svoje moške da skopljejo luknje Laughing

Pohorc · Objavljeno: 27 Nov 2014 14:46 Naslov sporočila:

NAVADNI RAKITOVEC
(Hippophaë rhamnoides)
družina: oljčičevke
UPORABNI DELI:
plod
ZDRAVILNOST:
pri prehladnih obolenjih, gripa, pri nekaterih
obolenjih oči, ušes in grla, olje : pri rani na želodcu
in dvanajsterniku, kožnih boleznih, vnetjih,
opeklinah, posledicah žarčenja,
ČAS NABIRANJA:
oktober, november, december
UPORABA:
presni sok, marmelada, prašek, olje

juglans · Objavljeno: 19 Dec 2014 20:20 Naslov sporočila:

Kako je zdaj s to rečjo? (rakitovec) .... mislim pri tistih, ki ga imate posajenega?

Zanima me kako se rastlina obnaša v praksi. Grmi so kolikšnih gabaritov (v in š), kako hitro raste, kako se odzivajo v sušnih razmerah, morebiti izkušnje na slabših rastiščih, ali pa vsaj domnevanje na podlagi že videnega?

In sneg? Povzroči kaj? Vsako pomlad razlomljeno ter uničeno grmadevje ali pač ne?

kaj pa živali? Divjad, gosenice, ptice, vendar me predvsem zanima glede objedanja divjadi in ptic.

Cvetenje, vreme in oprašitev. So morebiti že kakšni zaključki izkušenj? Je morebitno slabo vreme v ključnih dneh usodno ali pa rastlina (cvetje in cvetni prah) kljub vsemu nekako "zmorejo" obrod.
Količinsko se pridelka kaj nabere ali zgolj za ime. (praksa, izkušnje)

Okus in uporaba?

Na parceli imam "predviden" prostor za špalir rakitovca kakšnih 15-20m. Zemlja je mestoma bolj plitka (kamenje) in je ob robu poljske poti.
Želel bi ustvariti živo mejo, za vizualno zaporo, vetrno pregrado in seveda za "zdravje"

Bom zelo vesel vsakega odgovora, kot tudi izkušenj in mnenj izven spraševanega.

metuljc · Objavljeno: 19 Dec 2014 23:28 Naslov sporočila:

juglans, glede na to, da prav lepo raste na brežinah ob avtocesti od karavanškega tunela noter v Avstrijo in da ga v Sloveniji MFS navaja za prodnata rastišča ob rekah, ni zahteven glede prsti.

crtj · Pridružen/-a: 14.06. 2013, 15:31 Prispevkov: 5502 Kraj: MS

Moji vtisi (1 fant Pollmix, 3 punce Leikora od 2008).

So na precej sušnem sončnem rastišču, zemlja je dokaj ilovnata, vendar brez zastajanja vode, tudi kadar je masa dežaj. Pomladi in jeseni soliden veter (prekmurska ravnica)

Razvijali so se zelo počasi. Šele lani in letos je bila kot kaže dosežena odrasla višina nekje 2,5 m, kjer so se ustavili. Širina pri meni recimo 1 do 1,5 m. Fant poganja prostovoljčke iz korenin na razdalji meter.

So OK glede suše, vendar potem, ko so se že nekolko razvili. Ena punca ni preživela prvega leta, ker sem bral, da so praktično pionirska rastlina, super za suha rastišča in se nisem kaj dosti brigal zanje.

(Elaeagnus angustifoila pa se dejansko je izkazal v takih pogojih vključno z zanemarjanjem od malega. Vendar dvomim, da lahko iz njega delaš živo mejo, ker je precej "redke" rasti. Vsaj če ga pustiš pri miru)

Sneg pri nas ne povzroči nič. Mogoče ker je rast precej pokončna, ni razvešena.

Ptice nekoliko pobirajo plodove, ne ravno neka kriza. Vendar imamo na tej lokaciji na splošno majhen pritisk ptic. Za srne ne vem, ker je vse skupaj ograjeno, ker je bilo nasajeno v eni potezi 100+ rastlin in bi lahko bil masaker.

Parkrat so vseeno prišle srne not, ko še ni bilo vse urejeno, vendar so se posvečale predvsem solati in blitvi, tako da ni relevantno. Mislim, nobene nisem videl, da bi šla do rakitovca, dvignila nos in šla stran, požrto pa tudi ni bilo.

Rodovitnost je bolj tako... Kakor je vlaga in pritisk Smile

Kadar je, velja za plodove tako:
- so zelo kisli, ranga limona
- če jih pustiš predolgo, prezorijo in začnejo po vonju spominjati na ribje olje; ja, resno

Po moje je glavna šansa, da jih v nekaj primešaš (smoothie etc). Morda bi se s sušenjem stvari malo zbalansirale in bi prišla do izraza kakšna sladka komponenta, ki je pri svežih nisem opazil.

Kljub kislosti je to zame še vedno bolj užitno od gojija, ki je prav tako bil (ne)oskrbovan po sistemu plavaj ali potoni in mu zaradi okusa rečemo bljakberry, nekje med lubenico in starimi štumfi.

(Pa to moje zmrdovanje ne pomeni, da enostavno nisem človek za sadje - niti približno, ravno nasprotno.)

Morda bi za živo mejo lahko razmišljal še o črnem trnu?

juglans · Objavljeno: 20 Dec 2014 00:41 Naslov sporočila:

Obema ekstra hvala za odziv.

Stvar je taka glede rakitovca. Bi si ga nasadil za domačo uporabo, za zobanje oziroma kakšne predelave (sok, marmelada, ...), vsekakor pa za smoothie in peciva. Podobno uporabljam rdeči ribez.

Ob enem pa bi lahko služil za bariero. Vetrovno tudi pri nas ni ravno ekstremno. Recimo, da si želim nekaj v stilu mejice, vendar pa se to utegne izključevati z željo, da mi ptice ne pojejo ravno vsega. Ker ribeze in ostalo jagodičevje dobesedno radirajo. Hm.
No, saj zato bi nasadil malce več, da ne bom ravno prešteval jagodke. Malo za mene, malo za ptice, ... čeravno se to rado prevesi v "vse za ptice".
Gabariti so idealni.

Zanimiv podatek je tudi čas, ki jo rastlina potrebuje do konkretnejše rodnosti. Torej, preveč premišljevati ne bo pametno, ker 5 let ni ravno stvar trenutka.
Malenkost bolj pa me žalosti "razkorak" med tvojo (crtj) izkušnjo glede rodnosti (če sem te razumel pravilno) in posnetki bogato obloženih grmov na spletu. Podobno, a konkretno mnogo bolj me je razočaral fourberry, katerega sem v treh letih uspel le dobro poizkusiti. Pa da ne govorim o vsakoletnem poleganju in lomljenju pod snegom.

Je obiranje kaj mučno? Kako je z morebitnimi "trni" - poganjki? So jagode dovolj čvrste, ali pa so podobne ribezu in goji, pri katerih je potrebno kar paziti? Rastline dejansko ne poznam.
Skratka, sadeži niso ravno ekstatičnega okusa, bolj izziv kot kaj drugega, praviš ... bi pa jih lahko kombiniral z gojijem. Obe rastlini zorita jeseni, ena je kisla, druga nevtralna. Recimo.

Črni trn se obnese dobro. Gost, nizek, bodeč, cvetoč. Ga sekam, ker ga imam zelo veliko, preveč. Je pa zanimivo glede plodov, ki jih je razmeroma malo v primerjavi z neizmerno obilico cvetja. Nekako se ne opraši in pika. Podobno opažam pri mirabolani, domačini pa mi razlagajo, da koščičarjev ne bom pridelal. Že vedo zakaj.

Oljčice so zimzelene in ne pridejo v poštev. Sneg dela svoje, sploh moker. Praviloma ga je tu doli kar v izobilju.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli