 |
Gartlc
Forum o vzgoji, negi, razpoznavanju in izmenjavi rastlin, sodelovanju z naravo ter druženju ljubiteljev vrtnarjenja
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
pep
Pridružen/-a: 17.09. 2013, 20:36
Prispevkov: 1311
Kraj: Maribor
|
 Objavljeno: 23 Nov 2014 11:36 Naslov sporočila: |
 |
|
Tudi sam imam nekaj borovnic, ki mi delajo tako tako, za lušt je, pa me zanima, kje se dobi ta amonijev dušik v manjših količinah.
Nazadnje urejal/a pep 23 Nov 2014 12:15; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
izbet
Pridružen/-a: 18.06. 2013, 11:33
Prispevkov: 203
Kraj: Nova Gorica
|
| Objavljeno: 23 Nov 2014 12:01 Naslov sporočila: |
|
|
Substrati so odvisni od posameznika do posameznika... Pri meni temeljijo največ na žaganju. Šote je bolj malo. Do 20%.
Pri mešanju dodajam v substrat tudi manjšo količino S. Z leti bom dodajal še vzdrževalno dozo.
Pripravil sem video in par slikc, kako "razbiti" koreninsko grudo in obrezati sadiko ob sajenju.
https://picasaweb.google.com/108683942814201078554/SajenjeBorovnic?noredirect=1#6084527407124065682
Na posajeno AB pa sem dodal še +-5cm(do vrha lonca) žaganja, kar pa ni poslikano. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
JernejZ
Pridružen/-a: 14.06. 2013, 21:46
Prispevkov: 101
Kraj: Jama (Mavčiče, 8 km južno od Kranja)
|
| Objavljeno: 23 Nov 2014 20:31 Naslov sporočila: |
|
|
| metuljc je napisal/a: | miha.miha, če pa ferdu 36 ne verjameš na besedo okoli borovnic, komu pa potem sploh kaj verjameš?  |
Že že, ampak Ferdo je pred dobrim letom zapisal tudi tole:
| ferdo36 je napisal/a: | Ostanek od žganjekuhe kompostiraj,potem pa preveri pH.
Če imaš zemljo pH 4,5 dodaj samo dovolj humusa (vsaj 5%) in stvar bo v redu.
Napiši od kod si,kar je včasih zelo pomembno glede mikroklime.
Kombinacija šote,zemlje izpod borovcev,skupaj z iglicami,storži in lubjem,
je verjetno idealni substrat za borovnice.
Lp. Ferdo |
Nazadnje urejal/a JernejZ 25 Nov 2014 20:02; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
ferdo36
Pridružen/-a: 04.06. 2013, 20:07
Prispevkov: 1244
Kraj: Blizu Vrhnike 290m nm
|
| Objavljeno: 23 Nov 2014 21:23 Naslov sporočila: AB |
|
|
Pred desetimi leti smo svetovali sajenje v čisto šoto in ustrezno gnojilo
NPK.Borovnice so nekaj let rasle odlično,potem pa so ,posebno ob
deževnem vremenu,začele hirati.V spodnji plasti je prišlo do zablatenja
in korenine so gnile.Prišli smo do spoznanja,da je potrebno mešeti
bolj grob material to pa je lahko:kremenčev pesek,sekanci,lubje iglavcev,
oblanje,grobo žaganje,iglice in storži itd.Vsi ti substrati pa so skoraj brez hranil,zato je treba gnojiti s kalijem,fosforjem in tudi magnezijem.
To je lahko sadjarski NPK ali pa kompostiran hlevski gnoj,star 3-4 leta,
brez apnenca,jajčnih lupin in pepela.NPK se trosi v pozni jeseni,kompost
pa zgodaj spomladi.Ker je borovnica valik porabnik dušika se spomladi gnoji z amonsulfatom,ali v skrajnem primeru z ureo.
Kot vidite substrat ni neka dogma,ampakje odvisen od možnosti in
volje posameznika.Eksperimenti to potrjujejo!
_________________
Narava vse povrne! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
miha.miha
Pridružen/-a: 01.06. 2014, 13:02
Prispevkov: 38
|
| Objavljeno: 24 Nov 2014 09:12 Naslov sporočila: |
|
|
... da ne bo pomote - Ferdotu popolnoma verjamem. V njegovem nasadu sem bil že 3 X in vsakič bi se lahko z njim pogovarjal ure in ure. Vedno izvem kaj novega.
Ker imam možnost in veliko zanimanje za borovnice rad eksperimentiram ... Ker bela šota nima hranil sem poskušal to nadomestiti z rodovitno črno gozdno zemljo, z zemljo za rododendrone ter založnim gnojilom. Da bo substrat čim bolj zračen sem uporabil še ostale ˝zračne materiale.˝ Mislim, da je blaten material v globini (v mojem primeru že 25 cm pod površjem) največja nevarnost za propad borovnice. Korenine preprosto zgnijejo.
Jaz imam nek strah pred uporabo umetnih gnojil, ker sem nekaj rastlin predoziral in so mi odmrle. Ko jih sedaj uporabim jim vedno privoščim le polovični odmerek  |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mfranc
Pridružen/-a: 05.06. 2013, 09:01
Prispevkov: 4671
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 24 Nov 2014 23:19 Naslov sporočila: |
|
|
| juglans je napisal/a: | Jaz trenutno še vedno zgolj planiram, nikakor se ne premaknem iz mrtve točke. Zato pa razmišljam in mislim, da okoli zemlje vsi spregledamo eno pomembno dejstvo. Razmerje med organskimi in anorganskimi sestavinami. Naše domače mešanice vsebujejo pretežno organske komponente in te slej ko prej humificirajo. Humus je v koloidni obliki in zato zemlja postaja "zapackana", ko pa humus dokončno mineralizira in postane organsko-mineralna materija, zemlja skoraj izgine. Rastlina se posede ter ostane brez zemlje. Sicer se to težavo rešuje z neprestanim dodajanjem sveže mase, ni pa to trajno.
Tem mešanicam bi bilo za boljšo obstojnost potrebno dodajati kakšno komponento, ki je pretežno anorganske sestave. Kakšne kisle gline, ali pa prst iz mariborskega pohorja. Ne vem pa kakšen je dejanski pH matične zemlje izpod iglavcev, če je področje kraško, apnenčasto, kot je to po večini Slovenije. |
Juglans, če bi rad jedel svoje borovničke, jih prvo posadi, in potem premišljuj . Malo za šalo, malo zares, ena lepa lastnost borovničevih grmov je ta, da naredijo kompaktne koreninske grude, mogoče višine 30 cm širine pa od 40 cm naprej, odvisno od starosti, sorte ...
In jih je možno naknadno ali dvigati, ali prestaviti, če bi smatral, da je to potrebno .
Imaš v razmišljanju deloma prav, ko se pogovarjamo o substratu za A. borovnice, je ponavadi kar precej humusa, bolje organske snovi v uporabi. Res je tudi, da A. borovnice v svoji domovini večinoma rastejo na kislih peskih. Baje, po slovenski tozadevni literaturi, celo v Evropi večinsko rastejo na kislih peskih, hm.
Res pa je tudi, da se jih da na organskem materialu dobro gojiti, zato so bili slovenski prvi začetki na barjih, s šoto.
Zopet po slovenski literaturi (Koron, Oblak) se v grobem ločijo tla za borovnice v mineralna, kjer je minimum humusa od 5 - 12 %;
in šotna, kjer je minimalno 20 - 30 % humusa.
Kot je že Ferdo omenil, se praksa z vzgojo borovnic pod vplivom izkušenj še spreminja, zadnja leta manjšamo količino šote, ki jo zamenjujejo materiali, odpadki iglavcev in še kaj bi se našlo. Kot npr.
- razni organski odpadki, od prešanja grozdja in še veliko ostalih
- že dolgo se priporoča uporaba zemlje izpod gozdnih borovnic in iglavcev. Ve se, da je tam zemlja degradirana, zakisana in tule ima mnogo borovničarjev dobre izkušnje z njo. Tudi sam sem jo uporabljal, imam pa iste predsodke kot ti, večinoma je spodaj apnenec, in pri zadnji saditvi borovnic je nisem uporabljal, borovnice pa rastejo izjemno dobro .
- kot "ekstrem", veliko nasadov že raste, kjer so borovnice posajene v čisto žaganje, plus nekak štarter; o tem bi več vedel Izbet.
- resnični ekstrem, po moje se ga ne splača prakticirati  ; borovnice lahko uspevajo tudi pri pH 8,0, pod specialnimi pogoji.
Tudi meni se trenutno dobro obnaša mešanica šote, raznih odpadkov iglavcev (žaganje, lubje, sekanci) in kot posteljica tudi domača zemlja, ki se ji pH zniža z žveplenim prahom. Spodaj lahko pridejo tudi debeli lesni odpadki, veje.
Če si boš pripravil nekak gemišt naštetih materialov, pa še kakšnega, ki se ga trenutno ne spomnim, sigurno ne moreš zgrešiti. Ob upoštevanju osnove, to je vrednosti pH, ki pa malo variira glede na to, ali je substrat organski ali mineralni .
Posedanje je vsekakor prisotno in zoprno, ampak
- če se ga že v štartu predvidi in naredi gomila cca 10 cm višja kot naj bo končna višina, smo že veliko naredili. Tu od viška glava ne boli .
- nadaljnje posedanje kompenziramo z letnim dodajanjem nekaj centimetrov organske snovi.
Sam že nekaj časa dodajam kremenčev pesek, ravno zaradi zmanjšanja količine substrata v koloidni obliki. Zanimivo bi bilo enkrat poizkusiti z kislimi glinami, nikoli pa nisem raziskoval, kje se dobijo. Teoretično naj bi te gline vsebovale žveplo, železo ....
Dosedaj sem uporabljal kremenčev pesek Keme iz Puconcev, dobi se v 40 kg vrečah in ima granulacijo 0 - 4 mm.
Letos sem poskusil s pranim peskom iz Moravč, pa bom verjetno prešel nazaj na Kemo. Zakaj? Nisem vedel, da ima prani pesek iz Moravč pH 8,0, poleg tega ima neprani pesek Keme tudi glinene delce, za glino pa vemo da je regulator, skladiščnik gnojil. In regulator vlage.
LP
_________________
mfranc |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
ferdo36
Pridružen/-a: 04.06. 2013, 20:07
Prispevkov: 1244
Kraj: Blizu Vrhnike 290m nm
|
| Objavljeno: 16 Dec 2014 15:03 Naslov sporočila: AB |
|
|
Hej!Borovničarji!
Kdor ima večje število grmov naj začne obrezovati sedaj,da ne bo šele
pozno spomladi,ko so grmi že v polnem soku.Popki se že sedaj napenjajo in se dobro ločijo,ker listni brsti pa še spijo.Če niste uspeli tretirati z bakrom,lahko to opravite zgodaj spomladi,ko je temperatura nad 7 st.C.
Upajmo,da nam bo narava v letu 2015 bolj naklonjena.
_________________
Narava vse povrne! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
izbet
Pridružen/-a: 18.06. 2013, 11:33
Prispevkov: 203
Kraj: Nova Gorica
|
| Objavljeno: 16 Dec 2014 23:45 Naslov sporočila: |
|
|
Jaz sem začel ščipat prejšnji vikend. Že zdaj se vidi, kateri brsti bodo dali veliko sadje. Chandler ima res velike popke. Za letos je načrt, da jih bom še bolj obrezal kot lani. Številčno manj sadja, vendar kvalitetnejše.
Se bo potrebno kar potrudit, da mi bo uspelo vse obrezat čez vikende, glede na to, da so tako kratki dnevi in vedno čez vikend dežuje.... |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
carot
Pridružen/-a: 27.11. 2013, 18:20
Prispevkov: 39
Kraj: Velenje
|
| Objavljeno: 17 Dec 2014 10:34 Naslov sporočila: Re: AB |
|
|
| ferdo36 je napisal/a: | Hej!Borovničarji!
Kdor ima večje število grmov naj začne obrezovati sedaj,da ne bo šele
pozno spomladi,ko so grmi že v polnem soku.Popki se že sedaj napenjajo in se dobro ločijo,ker listni brsti pa še spijo.Če niste uspeli tretirati z bakrom,lahko to opravite zgodaj spomladi,ko je temperatura nad 7 st.C.
Upajmo,da nam bo narava v letu 2015 bolj naklonjena. |
Ferdo,
Jeseni sem nasadil tvoje sadika. Kaj - katere veje je potrebno obrezati?
LP |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
laksikon
Pridružen/-a: 07.03. 2014, 15:19
Prispevkov: 437
Kraj: okolica Celja
|
| Objavljeno: 17 Dec 2014 19:59 Naslov sporočila: |
|
|
| a stare debele veje je bolje spomladi izrezat? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
ferdo36
Pridružen/-a: 04.06. 2013, 20:07
Prispevkov: 1244
Kraj: Blizu Vrhnike 290m nm
|
| Objavljeno: 18 Dec 2014 08:00 Naslov sporočila: AB |
|
|
Prve dve leti skoraj ni treba rezati.Samo tanke veje čisto pri tleh in
kar se polomi.Izrezuje se star izrojen les.
_________________
Narava vse povrne! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
seba993
Pridružen/-a: 21.03. 2014, 14:09
Prispevkov: 862
Kraj: Spodnja Štajerska-Posavje-Bizeljsko
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
izbet
Pridružen/-a: 18.06. 2013, 11:33
Prispevkov: 203
Kraj: Nova Gorica
|
| Objavljeno: 19 Dec 2014 10:10 Naslov sporočila: |
|
|
Na povezavi (video) je prikazana samo en od mnogih načinov razmnoževanja.
Za tovrstno razmnoževanje je primeren čas od zdaj naprej pa do spomladi. Letošnji oz.lanski enoletni poganjek zviješ do zemlje, ga vtrdiš v zemljo in pustiš do naslednje jeseni. Plastenka, ki je vidna na videu je tam samo zato, da izrastle korenine ne pobegnejo predaleč. Enostavnejša je tudi odstranitev od matične rastline. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
seba993
Pridružen/-a: 21.03. 2014, 14:09
Prispevkov: 862
Kraj: Spodnja Štajerska-Posavje-Bizeljsko
|
| Objavljeno: 19 Dec 2014 10:21 Naslov sporočila: |
|
|
Kakšni pa so še drugi načini razmnoževanja in kateri je najbol uspešen.
_________________
LP seba993 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
izbet
Pridružen/-a: 18.06. 2013, 11:33
Prispevkov: 203
Kraj: Nova Gorica
|
| Objavljeno: 19 Dec 2014 12:52 Naslov sporočila: |
|
|
Najbolj uspešen? kakor kateri......pri tem načinu je pri meni uspeh 100%. Iz ene veje, nastane lahko tudi več rastlin. Ne samo ena.
Ostali načini (zeleni potaknjenci, oleseneli potaknjenci) imajo v naših razmerah procentualno dosti manjši uspeh. Zdajšnje pridelovanje sadik pa temelji na invitro tehnologiji! Malo kdo od komercijalnih pridelovalcev se v teh časih poslužuje potaknjencev.
Mogoče bom letos poizkusil "ukoreninit" par vejic na aeroponičen način.... |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
  |
Gartlc Seznam forumov
-> Sadje
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3 ... 37, 38, 39 ... 51, 52, 53 Naslednja
|
Časovni pas GMT + 2 uri, srednjeevropski - poletni čas
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3 ... 37, 38, 39 ... 51, 52, 53 Naslednja
|
| Stran 38 od 53 |
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
