|
Gartlc Forum o vzgoji, negi, razpoznavanju in izmenjavi rastlin, sodelovanju z naravo ter druženju ljubiteljev vrtnarjenja
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
copatka
Pridružen/-a: 13.05. 2014, 12:15 Prispevkov: 2254 Kraj: Savinjska dolina, Golte, 800 m
|
Objavljeno: 02 Nov 2014 23:53 Naslov sporočila: |
|
|
Verjetno ste o tem že govorili v kakšni drugi temi - gre za lesni pepel. Ker imava odprt kamin, se nama pozimi nabere kar precej brezovega pepela. Povsod berem, da je lesni pepel dobro gnojilo. Ker ga ne moreva shranjevati do poletja - ga lahko sproti mečem na kompost? Menda preveč pepela tudi ni dobro ... moj profesor na faksu je rad rekel: "Preveč dobrega še s kruhom ni dobro."
Obstaja mogoče kakšno pravilo o količinah? _________________ Ne nehamo se igrati, ker se postaramo, ampak se postaramo, ker se nehamo igrati. (Benjamin Franklin) |
|
Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30 Prispevkov: 19309 Kraj: Medvode-okolica 420 m nv
|
Objavljeno: 03 Nov 2014 06:55 Naslov sporočila: |
|
|
Nekje sem prebrala, naj bi pepela v kompost ne dajali, ker odganja deževnike. Verjela sem, dokler ... nisem v vreči, kamor shranjujem pepel, ki se je po nesreči zmočil, našla deževnika . Tako, da kar ostajam pri tvojem: preveč ni dobro. Pepel čez zimo shranjujem v vrečah od pasje hrane, ki jih je moč lepo zapreti, da ne gre notri dež. Zaradi varnosti jih imam zunaj hiše. Tudi kompostniki (in kontejnerji ) so namreč že goreli zaradi skrite žerjavice v pepelu.
Dostikrat sem pa pepel tudi kar sproti potresala okrog dreves ali na grede. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
copatka
Pridružen/-a: 13.05. 2014, 12:15 Prispevkov: 2254 Kraj: Savinjska dolina, Golte, 800 m
|
Objavljeno: 03 Nov 2014 09:07 Naslov sporočila: |
|
|
Najbrž bo končal kar na kompostu, saj količine pri nas niso zelo velike . _________________ Ne nehamo se igrati, ker se postaramo, ampak se postaramo, ker se nehamo igrati. (Benjamin Franklin) |
|
Nazaj na vrh |
|
|
juglans
Pridružen/-a: 01.07. 2013, 15:19 Prispevkov: 3400 Kraj: Ribiška vas, ob Savi
|
Objavljeno: 03 Nov 2014 09:08 Naslov sporočila: |
|
|
Pepel je alkalen in za deževnike ter ostali živelj zagotovo neugoden, zato mislim muha, da je bil tisti nesrečnik v vaši vreči "izgubljenec", .... morda celo bridkega konca izgubljenec. Je bil sploh živ?
Dodajanje preveč pepela na zemljo povsem uniči življenje v tleh in posledično pade še struktura. Je dejansko neverjetno kako uničevalen je lahko pepel, če ga je preveč. Videl na lastne oči, ko je v dveh letih iz lepe vrtne zemlje nastala glinasto neobvladljiva snov. Nemogoča je bila že osnovna obdelava - oranje, kaj šele vse nadaljne faze. Rastline so vegetirale, prirasta ni bilo, še manj pridelka. Resnično neverjetno, če se človek na prepriča sam. Mislim, da je bil na tistem vrtu dodajan pepel dve zimi in v približni debelini 2-3 cm +/-. Analiza je pokazala močno povišan pH (sedaj se ne spominjam natančno koliko) in bogato založenost s fosforjem in kalijem. Smešen pa mi je bil nasvet kako situacijo rešiti, podal ga je agronom. Nevredno zgubljanja besed zaradi vse vsebine tega foruma.
Po mojem nasvetu so zemlji dodali večjo količino šote za rododendrone (5-10cm) ter pred oranjem listja čim bolj na debelo. Polega tega pa še zastirke skozi poletje. Hlevskega gnoja zelo malo. Prvo leto se je čez celotno površino posejala koruza, z namenom, da porabi čimveč hranil v preobilju.Pridelka zelenjave se ni pričakovalo, zato neka kultura z bogato listno maso. Naslednje leto se je že sadila zelenjava in je bilo kar uspešno, tretje leto pa je bil pridelek že na starih tirih. Tudi sama zemlja se je v tem času povsem opomogla.
Zelo poučna situacija.
Po mojem mnenju pepel nikakor ne sodi na kompost, izjemoma le v zelo majhnih količinah, kot sol recimo. Na vrt da, a prav tako bolj malo, le poprašiti, nikakor ne na debelo. Podobno velja za vse površine. (travnik, okoli dreves, ...) |
|
Nazaj na vrh |
|
|
copatka
Pridružen/-a: 13.05. 2014, 12:15 Prispevkov: 2254 Kraj: Savinjska dolina, Golte, 800 m
|
Objavljeno: 03 Nov 2014 09:35 Naslov sporočila: |
|
|
Hm, juglans, zdaj si me spravil pa v resnično dilemo . Na netu najdeš samo članke, kako koristen je ... _________________ Ne nehamo se igrati, ker se postaramo, ampak se postaramo, ker se nehamo igrati. (Benjamin Franklin) |
|
Nazaj na vrh |
|
|
juglans
Pridružen/-a: 01.07. 2013, 15:19 Prispevkov: 3400 Kraj: Ribiška vas, ob Savi
|
Objavljeno: 03 Nov 2014 10:13 Naslov sporočila: |
|
|
copatka je napisal/a: | Hm, juglans, zdaj si me spravil pa v resnično dilemo . Na netu najdeš samo članke, kako koristen je ... |
verjamem, ... no, upam de le ne preveč.
Glede pepela zgoraj opisana dejstva kar držijo, je pa odvisno kako človek interpretira izkušnje z njegovo uporabo na zemlji. Kaj je za nekoga "veliko" in kaj "malo", pa kaj pomeni "že od nekdaj ..." in "naša ata je to počel ..." bi se dalo tolmačiti do neskončnosti, zato sem poizkušal opisati še količine s katerimi se je operiralo na onem vrtu.
Se spominjam šolskih let, to je bilo ravno v izdihljajih "nekdanjih časov", ko ni bilo na voljo toliko dobrin kot sedaj. Seveda so v takšnih razmerah ljudje iskali različne rešitve za rezultate in če se omejiva na vsebino tvojega vprašanja, potem je tudi pepel ena od rešitev za izboljševanje rodnosti zemlje. Mineralno je pepel zelo bogat, vendar pa zaradi svoje alkalnosti močno obremenjujoč za organizme v tleh. To je dejstvo, maher pa je tisti, ki uspe najti "sredino". To se pravi, ko zemlja še funkcionira in hkrati dodaja hranila, ki jih pepel vsebuje.
Skratka, učitelji so nas opozarjali, da pepel uničuje strukturo zemlje in zato z njim raje skromno, kot obilno. Se mi zdi, da takrat o mikro organizmih v povezavi s to problematiko še nismo govorili.
Druga pesem je oglje.
Pepel? Manj je več. ... na kratko.
Posipaj ga po vrtu, travniku, tako da s kakšnim "fanglom" zajameš in zamahneš, da se v zraku v bistvu razkadi. Tako nimaš kaj zgrešiti.
Lahko pa eksperimentiraš, ter še sama doženeš kaj in kako.
Trajen zapis na spletu "kako pepel le ni samo dobra stvar" bi verjetno ne bil slaba poteza, ... v izogib nehotenim napakam.
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
voda
Pridružen/-a: 06.06. 2013, 09:15 Prispevkov: 2668 Kraj: Ljubljana in Istra
|
Objavljeno: 03 Nov 2014 10:18 Naslov sporočila: |
|
|
copatka, dileme se rešiš tako, da delaš s pametjo. predstavljaj si 2-3cm debelo plast pepela ali samo "pobrašnano" zemljo. "pobrašnana" se kar hitro raztopi ob prvem dežju. 3cm plast se takorekoč "zabetonira" na površini in zemlji nikakor ne dela dobro oz. v njej življenju. na kompostu se dogaja isto zato se strinjam, da tamo ne sodi pepel.
jaz redno vsako zimo oz. čez zimo posujem okoli vrtnic in drugih rastlin, ter "pobrašnam" njivico. ko posadim česen in luk "zasejem" še malo pepela a nikakor ne v oblaki plasti. zdi se mi, da je potrebno pred akcijo premisliti o reakciji, ker je potem manj napak. lahko narediš preizkus na nekaj dcm. zemlje in ti bo vse jasno. lpvoda _________________ Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti) |
|
Nazaj na vrh |
|
|
metuljc
Pridružen/-a: 01.06. 2013, 13:30 Prispevkov: 9547 Kraj: Rimske Toplice, okoli 240 mnm
|
Objavljeno: 03 Nov 2014 11:10 Naslov sporočila: |
|
|
copatka, saj, če ti hodi pepel odveč, se z veseljem žrtvujem.. ...drugače pa, voda ima prav, drži se njenih navodil. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
copatka
Pridružen/-a: 13.05. 2014, 12:15 Prispevkov: 2254 Kraj: Savinjska dolina, Golte, 800 m
|
Objavljeno: 03 Nov 2014 15:05 Naslov sporočila: |
|
|
Ja, tale stavek, da preveč dobrega še s kruhom ni dobro, drži na vseh področjih . Tudi pri zdravi hrani, vseh mogočih "super" prehranskih dopolnilih, goji in bogvešekakšnih jagodah ... čez deset let se bo pa pisalo, da povzroča raka . Zato je s pametjo najbrž res najbolje .
Mojega super brezovega pepela je itak bolj malo, najbrž mi ne bo uničil zemlje in komposta, če ga vsake toliko na tenko nasujem.
Metuljc, ko te bo pot naslednjič zanesla v Braslovče, te pa lahko poleg kavice pri meni počaka še kakšen ajmerček pepela . _________________ Ne nehamo se igrati, ker se postaramo, ampak se postaramo, ker se nehamo igrati. (Benjamin Franklin) |
|
Nazaj na vrh |
|
|
metuljc
Pridružen/-a: 01.06. 2013, 13:30 Prispevkov: 9547 Kraj: Rimske Toplice, okoli 240 mnm
|
Objavljeno: 03 Nov 2014 17:04 Naslov sporočila: |
|
|
Velja, se oddolžim s čim, se bom že spomnila....... |
|
Nazaj na vrh |
|
|
voda
Pridružen/-a: 06.06. 2013, 09:15 Prispevkov: 2668 Kraj: Ljubljana in Istra
|
Objavljeno: 03 Nov 2014 21:38 Naslov sporočila: |
|
|
copatka, posebej zate sem danes "popudrala" z pepelom, delno obdelano zemljo. kljub temu, da sem jo mislila kasneje ko bi bila pripravljena za saditev česna in čebule. nič ne de, si rečem, bom še malo "popudrala" tudi kasneje. ne bo nič hudega. vedro , na levi je bil poln pepela in sem vso količino posejala tako kot Groharjev sejalec. z roko zajela v vedro in posejala pepel enako kot možak na paltnu. njivica in jaz sva bili enako prašni a me to ni nič motilo. lpvoda _________________ Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti) |
|
Nazaj na vrh |
|
|
voda
Pridružen/-a: 06.06. 2013, 09:15 Prispevkov: 2668 Kraj: Ljubljana in Istra
|
Objavljeno: 03 Nov 2014 21:45 Naslov sporočila: |
|
|
copatka, posebej zate sem danes "popudrala" z pepelom, delno obdelano zemljo. kljub temu, da sem jo mislila kasneje ko bi bila pripravljena za saditev česna in čebule. nič ne de, si rečem, bom še malo "popudrala" tudi kasneje. ne bo nič hudega. vedro , na levi je bil poln pepela in sem vso količino posejala tako kot Groharjev sejalec. z roko zajela v vedro in posejala pepel enako kot možak na paltnu. njivica in jaz sva bili enako prašni a me to ni nič motilo. lpvoda
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30 Prispevkov: 19309 Kraj: Medvode-okolica 420 m nv
|
Objavljeno: 03 Nov 2014 22:10 Naslov sporočila: |
|
|
voda, delava enako. Vsega pepela iz kamina je ravno za par "pudranj" vrtnih gred in okolice sadnega drevja. Za kompost ga že zmanjka .
juglans: deževnik je bil še živ, ko sem ga odkrila, je pa čisto možno, da ga je v vrečo pripeljala le zapeljiva radovednost. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
copatka
Pridružen/-a: 13.05. 2014, 12:15 Prispevkov: 2254 Kraj: Savinjska dolina, Golte, 800 m
|
Objavljeno: 03 Nov 2014 23:13 Naslov sporočila: |
|
|
Hvala, voda, da si se "žrtvovala" zame in za znanost! Prav lepo napudrana je tvoja greda . Se bom tudi jaz malo igrala sejalca v naslednjih dneh - če bo potem dež zmočil napudran nos moje gomilaste grede, bo ravno prav prišlo - da ne bo veter raznašal dragocenega pudra, recimo na sveže posajene Ferdotove borovničke ... _________________ Ne nehamo se igrati, ker se postaramo, ampak se postaramo, ker se nehamo igrati. (Benjamin Franklin) |
|
Nazaj na vrh |
|
|
voda
Pridružen/-a: 06.06. 2013, 09:15 Prispevkov: 2668 Kraj: Ljubljana in Istra
|
Objavljeno: 06 Nov 2014 20:28 Naslov sporočila: |
|
|
glede pepela sem prišla še do enega zaključka. namreč v zimskih mesecih vse malecne in manjše "zemeljske" živalce gredo globlje v zemljo in takrat mi se zdi pravšnji čas za "pudranje" gred in drugih reči. do spomladi ko začnejo vrtat proti površju se pepel "razkroji".
in še nekaj mi se zdi zelo pomembno, a to je ne hodit po gredicah vse povprek. tudi če na njej nič ne raste. vedno po isti potki. jaz celo dajem deske na bodočo pot in šele potem zakorakam. pri tem deska porazdeli pritsk teže. ne glede na širino obdelane zemlje, kljub temu da jo moram poravnati z grabljami ne stopam na obdelano zemljo. ni enostavno a se da, če obdelaš sistem. zelo enostavno bom povedala: namreč gre za zračne mehurčke v zemlji katere z nogo tako stisnemo, da se spodaj zelo težko ali sploh ne da "dihati". lpvoda
PS: glede pepela še en eksperiment. na njivi (livada, kjer kosimo) je cca 20cm stopnica, ili daljša luknja katero je mož zadelal s pepelom. torej tolikšna plast pepela. kdaj se je začla spreminjati v zemljo oz. je skozi začela rasti trava, ha čez 1,5 leta. sedaj je tam zemlja a kaj je v njej nisem raziskovala, saj jo več ne najdem. _________________ Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti) |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|