Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

labia · Objavljeno: 19 Jul 2014 12:40 Naslov sporočila:

Glede na težave s paradižnikom, ki so letos zaradi vremenskih sprememb kar precejšnje, bomo mnogi verjetno razmišljali in občasno uporabili kakšen fungicid.
Še posebno, če bo na tehtnici izguba celotnega pridelka nasproti kakšnemu špricanju.
Seveda si vsi želimo pripeljati sezono do konca brez uporabe FFS, vendar včasih to ni mogoče. Takrat je potrebno nekaj uporabiti.

Še vedno je bolje koristiti FFS v zmernih in pametnih odmerkih upoštevajoč karenco, ko vsaj vemo koliko, kaj in kdaj smo uporabili.

Pri vseh FFS je seveda zapisana karenca, ki je različna glede na vrtnino. Ponavadi je za paradižnik bistveno manjša ( od 3 do max 10 dni je večinoma), kot za druge pridelke, kjer se zna raztegniti na 45 dni pri istem sredstvu.
Zato je potrebno navodilo skrbno prebrati, da se seznanimo s karenco pri posamezni rastlini.

Drug pomemben podatek je kolikokrat lahko sredstvo uporabimo v sezoni.
Ponavadi se to giblje od 2 do 4 krat na leto.
Tu pa se pojavi problem, ko želimo tretirati večkrat, če je večkratna sprememba vremena z dežjem in v nadaljvanju z vročimi dnevi.

Takrat moramo uporabiti več različnih sredstev. Najbolje je, da jih vsakič zamenjamo z drugim, že zato da se "bolezen" ne navadi in postane manj občutljiva na sredstvo.
Zato moramo vedeti na osnovi česa je FFS sredstvo narejeno. Naj nas ne zavede samo drugo ime, ker ista učinkovina je pri različnih proizvajalcih pakirana pod različnimi imeni.

Kot primer: učinkovina Mankozeb je v najbolj pogosta in jo najdemo v Ridomilu, Acrobatu in Dithanu.

Nekaj podatkov za najbolj pogoste fungicide (proti plesni):
Ridomil.........mankozeb+metalaksil
Dithane........mankozeb
Acrobat.........mankozeb+dimetomorf
Quadris.........azoksistrobin
Ranman........ciazofamid
Score............difenokonazol
Bravo.............klorotalonil
Switch............ciprodinil+fludioksinil
Revus............mandipropamid

Posebno je zanimiv ta zadnji Revus od Syngente, ki ima dobre ocene.
http://www.syngenta.com/country/si/sl/Syngenta_programi/varstvo-rastlin/Proizvodi/Pages/Revus.aspx
Navajajo tole:
"Revus je fungicid z najvišjo možno oceno glede na delovanje na krompirjevo plesen s strani neodvisnih inštitucij".

Nisem sicer še preizkusil , bom pa moral nabaviti.
Žal je paradižnik ena redkih rastlin na vrtu s katero je izjemno veliko dela ( obtrgovanje, zalivanje, privezovanje,...) ob negotovem izidu. Na koncu lahko nimamo nič.
Ne vem ali se mi samo zdi ali je res. Kolikor mi sega spomin pred desetletji ni bilo s paradižnikom takih in toliko težav, sedaj pa vsako leto več in vedno nekaj novega.
Sicer je res, da ne uporabljam odpornih sort-hibridov, ker so žal slabšega okusa, še vedno pa precej boljši v domači pridelavi od trgovinskih. Očitno bo treba pričeti razmišljati tudi v tej smeri naslednje leto.

Trocki · Objavljeno: 19 Jul 2014 13:00 Naslov sporočila:

Še nekaj mi ni jasno. Malo gledam opise naštetih fungicidov proti katerim boleznim so namenjeni. Jaz bi rabil nekaj za okroglo listno pegavosti (Septoria lycopersici), za katero je edino pri Ridomilu napisano da jo zdravi. Drugi fungicidi imajo napisano edino plesen ter črno listno pegavost pri paradižnikih. To se pravi drugi fungicidi razen Ridomila niso primerni za omenjeno bolezen ali samo napisano ni?

LP

Melona · Objavljeno: 19 Jul 2014 13:02 Naslov sporočila:

Ena izmed razlik med ''danes'' in ''pred desetletji'' je izbor sort. Pri nas takrat sadik nismo kupovali, semen še manj, ampak je bilo seme iste sorte pač pridelano vsako leto sproti. Sortno ali skrižano ali kakor koli temu rečemo, pa tudi samosevno, je bilo navajeno in na klimo in na zemljo. Morda tudi to vpliva na odpornost rastlin.

Druga stvar, o kateri razmišljam, so pa sredstva, s katerimi danes skačemo po vrtu. Labia, ste takrat kaj preventivno tretirali? Pri nas ne. Ali z vso preventivo in potem kurativo ne rušimo morda ravnovesij zemlje? Če samo pomislim, kaj vse je na voljo in veliko ljudi to uporablja; proti polžem, bramorjem, ušem, mravljam, strunam, ščitkarju, mahu, plesni, rji, toči, mreže za senčenje, folije za osončenje, sredstva za zračnost prsti, strehe, rastlinjaki ... Bolj ko jemljemo stvari v svoje roke, slabše je, se mi zdi. Na vsak način želimo naravo preslepiti, podaljšati sezone, skratka vse bi naredili za nekaj malega koristi. Tole ''vštric z naravo'' nam nekako ne gre dobro od rok.

Mogoče se pa res ne da več, mogoče narava ni, kakor je bila takrat. Ne vem. Samo vem, da današnji vrtnarji poznamo čedalje več trikov in več vemo o koledarjih, kolobarjenju, sredstvih za tretiranje, pa imamo čedalje več težav. Saj ne gre samo za letošnjo mokro sezono. Vsako leto jih je čedalje manj, ki paradižnike populijo samo zaradi zmrzali.

muha · Objavljeno: 19 Jul 2014 13:55 Naslov sporočila:

labia · Objavljeno: 19 Jul 2014 14:40 Naslov sporočila:

heh, muha, bi rekel, da je varianta s semenskim krompirjem čisto možna. Nekaj se spomnim, da so bile težave, pred časi, res s krompirjem in je bilo treba ves čas neke nove sorte.

Pa takrat nisem bil pozoren na tematiko, saj nisem vedel kaj nas vse čaka.
Če bo šlo tako naprej bomo morali pridelovati v inkubatorju, v prečiščeni atmosferi, oblečeni v bele kombinezone z rokavicami, kapico in obrazno masko, kot kirurgi.

Sicer sem slišal, da ponekod še vedno nimajo težav z domačo pridelavo paradižnika. Gre pa za visoke lege tam okoli 800metrov.
Nekaj logike je v tem, da je meglica in vlaga nižje v dolini in tudi temperatura je višja. Na hribčkih pa je bolj prepišna lega, nižja dnevna temperatura in predvsem v jeseni od tam opazujejo meglo v dolini. Pridelek je sicer nekaj pozneje, se pa tudi bistveno pozneje sezona zaključi.

Najbolj verjetno je vzrok vsako leto večjih težav zaradi več razlogov, ki delujejo istočasno. Vsakega nekaj in imamo to, kar nas spravlja ob živce.
Potem pa še insekti - tutta absoluta, gosenice, uši,...ni, da ni.

PS-dopisano kasneje. Res so bile težave s krompirjem in nekaj kasneje so se pričele tudi s paradižnikom. Navajam del teksta iz KIS:
" Tako je bila sorta Igor več kot 20 let nosilna slovenska sorta krompirja............Konec osemdesetih let je pomenil prelomnico v pridelovanju krompirja tudi pri nas.
Slovenski pridelovalci krompirja so se soočili z velikimi težavami pri pridelovanju krompirja, saj je novi različek Y virusa (PVYNTN) iz pridelovanja praktično izločil slovenske sorte.

Posebej je bila občutljiva nosilna sorta Igor, pri kateri so se na površini gomoljev pojavile značilne nekrotične pege. Nove tuje sorte so bile šele v uvajanju, mnoge tudi niso bile najbolj prilagojene za naše podnebne in talne razmere.
Pogosto te sorte tudi niso ustrezale zahtevam slovenskih pridelovalcev in kupcev krompirja: sorte so bile občutljive na virusne bolezni, na sušni stres, tudi njihova jedilna kakovost pogosto ni bila najboljša. ....."

Poleg krompirja se spomnim tudi slovenskega česna, ki so ga prenehali gojiti zaradi virusa, ki ga je mučil. Nekako v delu spomina imam, da je virus prišel iz Avstrije ? Zadeva je okužila zemljo in zato nadaljnja pridelava ni bila več možna. Tako se je pričel uvoz neokuženega iz Kitajske....

brbr · Objavljeno: 19 Jul 2014 14:50 Naslov sporočila:

Nauta, zelo zanimiva opažanja. Upam, da boš primerjala še naprej in boš na koncu lahko postavila kakšno hipotezo, ki jo bomo lahko sprobavali v naslednjih sezonah.
Jasno je, da si rastline med seboj pomagajo.. Kako in katere, pa sta vprašanji, ki bi potrebovali celo življenje in še več opazovanja in eksperimetiranja.... Ker se v te modrosti narave bolj malo razumem, se držim misli, ki sem jo prebrala v eni knjigi in sicer, da se vsaka rastlina na neko območje naseli z razlogom in, da opravlja na tem področju funkcijo, ki je tam potrebna. Tako sem pred leti z mojega vrta prenehala preganjati plevele in živali. In tako vse dehti in mrgoli od življenja (kulturnega in divjega) in vsega je ravno prav, tako "koristnih" kot "škodljivih" bitij-teh je ravno prav in z njimi že leta nimam posebnih težav (zdajle sem potkrala po lesu)

Melona, zelo dobro razmišljanje.... Se kar strinjam s tabo. Mislim, da rastline res ni dobro preveč razvajati, predvsem pa ne pretirano hraniti. Vedno bolj se mi zdi, da je veliko težav povezano s prehranjenostjo rastlin, ki so zato manj odporne ali pa bolj okusne za razne škodljivce. Tudi pretirano ščitenje pred vremensklimi vplivi naredi rastline (in potem njijhove potomce) bolj neodporne. "Nori" kmet Holzer pravi, da pobira seme od rastlin, ki so rastle v najbolj surovem okolju, ker take lahko zagotovilo kvalitetno/odporno in vitalno seme. Seveda je tudi pričakovati manj težav pri vzgoji rastlin, ki so navajene na naše okolje. Ampak za marsikoga je izbor domačih vrst/sort preskromen, pa tudi taki smo, da vedno radi poizkusimo kaj novega...

Za plesen pa so govorili, da so se težave z njo povečale zaradi bolj kislega dežja.
_________________
naredimo svet lepši

labia · Objavljeno: 19 Jul 2014 15:34 Naslov sporočila:

bobolino · Objavljeno: 19 Jul 2014 16:40 Naslov sporočila:

bom naredila demanti na tezo o bolj zdravem paradižniku, če je tretiran s ffs. Nekaj paradižnikov sem tretirala 2x, enkrat s Score, drugič pred par dnevi z Ridomilom. Vse rastline imajo še globoko zelene plodove. Rezultat? Plodovi navkljub 2x tretiranju rjavijo in postajajo trdi kot kamen.

Tako hude probleme imam le zunaj, na enem delu vrta. Zaenkrat.
_________________
"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë

Nauta · Objavljeno: 19 Jul 2014 23:27 Naslov sporočila:

Labia, mogoče sem nerodno napisala, sosed škropi svoj paradižnik in krompir, oba sta blizu mojega paradižnika, trta pa je posajena okrog hiše in ob terasi atrija, med vrtom in hišo je okrog 20 m zelenice. Tam sem posadila paradižnik zato, ker je tast povedal, da so samosevci na tistem mestu vsako leto precej zdravi. Trte pa ne škropi. Glede ognjiča pa nič ne rečem, da bi moral kaj pomagati, dejstvo je le, da je paradižnik neprizadet do višine, ki jo pokriva ognjič, višje se pa najde kakšen prizadet listič. Danes sem še enkrat poškropila, kako se bo končao, pa bom videla čez en teden, ko se vrnemo z dopusta.
L.p. Nauta
Razz

labia · Objavljeno: 20 Jul 2014 07:00 Naslov sporočila:

bobolino · Objavljeno: 20 Jul 2014 09:00 Naslov sporočila:

tu so fotografije, upam, da je le bakterijsko.

začne se takole:

zanimivo pa je to, da navkljub tej obolelosti, so rastline, ki imajo te simptome, višje skoraj za meter od ostalih, novi listi so zdravi, pikice pa so tudi na steblih.
_________________
"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë

labia · Objavljeno: 20 Jul 2014 10:22 Naslov sporočila:

Hja, sodeč po fotkah je poškodba na spodnjem delu paradižnika (pri muhi) in ne pri peclju.

Zdaj, ko gledam fotke je videti, kot da gre za različne bolezni.

Prva fotka bi lahko bila bakterijska okužba ali pa kaj v zvezi z insekti.

Druga fotka je videti glivično obolenje- plesen( ker so robovi temnega neostri in postopno prehajajo v zeleno). Torej Phytophthora infestans (late blight), čeprav se zgoraj levo vidi svetlejši 5mm rob in je vprašanje, kakšen je desno zgoraj ves obod, ker se ne vidi prehod rjavega v zeleno. tako, da je določitev nekoliko težja in je morda (zelo verjetno) tudi druga slika ista bolezen kot na zadnjih treh.

Zadnje tri bi lahko bila glivica Phytophthora parasitica (Buckeye rot), ker so robovi rjavega bolj ostri in v nekakšnih kolobarjih - viden je 5mm širok svetlejši rob na prehodu v zeleno. Značilno je tudi, da so prizadeti plodovi najbližje zemlji, glivica prebiva v zemlji. Značilno je tudi , da bolezen ne prične pri peclju. Poškodba je sprva mehka-vodena, kasneje pa otrdi in dobi nekakšno usnjato trdoto na površini.

Če je vse tako kot sem zapisal bi pomagal recimo Ridomil Gold.( ustavil bolezen, da se ne okužijo preostali zdravi plodovi). Obolele pa potrgaj stran. Pomaga tudi zastirka, da se vlaga iz zemlje premočno ne dviga. Tudi prepogosto zalivanje je med vzroki.

PS(dopisano kasneje) Aja, da ne pozabim- v navedenem primeru bolezni moraš pošpricati zemljo ob steblu paradižnika.

Morda si poglej in preberi tole:
http://web.aces.uiuc.edu/vista/pdf_pubs/913.pdf
morda boš lahko tako bolje definirala.

bobolino · Objavljeno: 20 Jul 2014 10:52 Naslov sporočila:

labia, verjel ali ne, z Ridomilom je bilo škropljeno pred parimi dnevi. Morda so ti plodovi že imeli toliko vsega, da so omagali navkljub tretiranju, ampak vsak dan se pojavi kak nov plod, ki začne rjaveti, morda niti ne več s toliko črnimi pikami.

Moja glavna dilema je, ali pustiti, spremljati, se sekirati, da se ne prenese naprej, ali poskusiti z bakrom, ker naravno tule več ne bo pomagali. Ali pa preprosto izpuliti teh 5-10 rastlin in upati, da ni šlo naprej. najbolj me pa skrbi za zemljo, da se ne okuži.

In ravno mene to doleti, ko jih ujčkamo in rihtamo od prvega dneva naprej, kot da so otroci.... Twisted Evil

hja, zalivanja s strani nas ni preveč, kar dobro nebo poskrbi za tole mokroto....jutri pričakujemo novo pošiljko.
_________________
"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë

labia · Objavljeno: 20 Jul 2014 11:08 Naslov sporočila:

Ha, ne pričakujemo jo samo jutri. Ves naslednji teden je idealen za ponoven izbruh bolezni.
Kdor še nima bolezni jo bo naslednji teden zelo verjetno dobil, ostali, ki imajo pa že začetke, utegne biti naslednjih 7 dni pogubnih.
Priporočam špricanje danes zvečer ali pa jutri zjutraj, da se prepreči najhujše. Tisti bolj ekološki pač z eko materiali.
Temperature bodo sorazmerno visoke ob vsakodnevnem občasnem dežju. Torej visoka vlažnost in sparina bo v zraku......idealno za bolezen.

vodenka · Objavljeno: 20 Jul 2014 11:47 Naslov sporočila:

No jaz še nimam teh težav ,mogoče pa slutjo moji paradižniki da imam hudo krizo Laughing

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli