Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zuf · Objavljeno: 20 Apr 2014 09:22 Naslov sporočila: Riček - Camelina sativa

Riček - Camelina sativa

Riček spada v isto družino kot zelje - med križnice in je doma v Evropi in centralni Aziji.
Zrase do 120cm visok, z razvejanimi stebli, ki kasneje postanejo oleseneli.
Bujno rumeno cveti.

Seje se ga od marca do maja, zacveti in semeni že v prvem letu.
Ne sme se sejati več kot 1cm globoko.
Priprava grede ne zahteva velike pozornosti, prav tako zelo hitro vznikne in zavzame prostor pred plevelom.
Za uspešno rast potrebuje zelo malo hranil in vode.

Semena vsebujejo dosti olja, v ta namen ga tudi na veliko gojijo.
Wiki: za 1 liter olja potrebuješ 4-7kg semen, seme pa naj bi vsebovalo do 45% olja visoke hranilne in zdravilne vrednosti.
V Sloveniji toter uspeva predvsem na Koroškem, kjer je tudi največ pridelovalcev tega olja.
Jaz bom olje prideloval kar v ustih s pomočjo sline, zob in svežih ričkovih semen. Smile

Iz diplomske naloge: Navadni riček (Camelina sativa) je starodavna kulturna rastlina in je imel v preteklosti pomembno mesto med poljščinami.
Spada v družino križnic – Brassicaceae.
Izvorna rastlina je divji riček, ki se kot plevel pojavlja v vzhodni Evropi in severozahodni Aziji.
Arheološke raziskave so potrdile, da so ga gojili že v mlajši kameni in železni dobi na območjih ob Severnem morju in ob Renu.
Od tam se je pridelava rička v monokulturi in v mešanici z lanom razširila po vsej Evropi.
Zaradi neznanih razlogov se je pridelava v srednjem veku močno zmanjšala vse do začetka industrijske revolucije, ko so začeli ričkovo olje uporabljati kot industrijsko olje.
Pridelovanje se je pri nas ohranilo predvsem na Koroškem.
Zaradi nezahtevne pridelave (majhne potrebe po gnojenju, odpornost proti boleznim) in primernosti za ekološko predelavo postaja navadni riček v Evropi in Ameriki vedno bolj zanimiv (Mlakar Grobelnik in sod., 2003).

V Sloveniji (Koroška) pridobivajo ričkovo ali totrovo olje iz posušenega semena, ki ga
zmeljejo in pomešajo z vodo v gosto rjavo zmes ali pogačo.
Pogačo pražijo pri temperaturi 60 ºC - 90 °C, dokler ne postane sipka in na otip suha.
Iz nje s stiskalnico iztisnejo olje, ki ga pustijo stati približno dva tedna, da se zbistri, nato pa ga precedijo skozi gazo.
Ričkovo olje je bistro, rumene do zeleno rumene barve, značilnega vonja in rahlo pekočega okusa. (Mlakar Grobelnik in sod., 2003).

vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Camelina_sativa

cinija1 · Objavljeno: 20 Apr 2014 09:46 Naslov sporočila:

Zuf lep praznični dober dan
Ali bi lahko to posadila v vrt (če bi imela vsaj 1 semenko)?

Ali imaš ti eno semenko viška? In če imaš bi te lahko prosila zanjo?
lp kata
_________________
Rože je na vrtu plela, pela pesem je glasno...

MARIJAV · Objavljeno: 20 Apr 2014 10:34 Naslov sporočila:

Evo, nikoli se ne nehaš učiti. Priznam, da za riček prvič slišim Embarassed

. Slišala pa sem že za totrovo olje, seveda pa se mi ni sanjalo iz katere rastline je stisnjeno.
_________________
Živeti na podeželju je najlepše!

zuf · Objavljeno: 20 Apr 2014 14:41 Naslov sporočila:

Uf, semena imam za celo njivo.
Kdor želi, mu lahko pošljem, naj pove za kakšno površino rabi, pišite mi na ZS vaš naslov.
Zdaj bo zadnji čas za setev.

muha · Objavljeno: 20 Apr 2014 19:42 Naslov sporočila:

zuf, po fotografijah mi je izgledal podobne rasti kot lan. Sem prav videla?

zuf · Objavljeno: 20 Apr 2014 20:17 Naslov sporočila:

Dobil sem vprašanje, če se seje na prosto ali v notranje prostore.
Kar na prosto in sicer od marca naprej.

muha, ja, pa je res, sem ravno prej gledal lan, ki je ozelenel na vrtu, malo je pa res podobno.
Bom poslikal jutri mladike.

Lipjan · Pridružen/-a: 27.10. 2014, 16:13 Prispevkov: 4 Kraj: Bled

Pozdravček vsem!
Tale poljščina nas je pa res pritegnila! Smo z Gorenjske, vseeno bi tale riček vsejali, testno, drugo leto. Je na Gorenjskem že kdo preizkusil s sejanjem?Njivica ima bolj peščeno podlago, odcedno, kar zavidljivo voluharčka in mišk... Voluharja smo že upepeljili in bomo preizkusili Steinerjevo metodo homeopatije s potenco 8. Ima kdo kaj semenja v ta namen? Poljščini bi namenili 400m2, saj je, sklepam, ugodna tudi čebelam Sledilil bomo navodilom, omenjenim zgoraj. Kako pa je s pobiranjem pridelka?
Pišem v množini, ker smo Lipjani kot mala družinica, ki drugo leto ustvarjamo na skupni njivici.
Lp vsem!
_________________
Lipjan

juglans · Objavljeno: 06 Nov 2014 10:16 Naslov sporočila:

Pozdravljen lipjan na forumu.

Menim, da z ričkom na Gorenjskem ne boš imel težav, ker je zanj značilno da bolje uspeva na hladnejših področjih. Tako sem vsaj prebral v različnih zapisih, pa tudi sicer bi to lahko sklepal iz področij, kjer ga največ pridelujejo. (Koroška pri nas, drugače pa bolj S od Alp)

Jaz sem iz Bele krajine in sem ga letos prvič sejal poizkusno. (zaradi vročine) Letošnje leto sicer ni bilo ravno primerljivo s povprečjem in je obrodil zelo lepo. Za odzive rastline na vroče poletje bom tako počakal na naslednje leto. Morebiti bi na podlagi te sezone komentiral le to, da sta zelo dobra zemlja in veliko vlage lahko slaba popotnica, ker rastline ob dežju in vetru hitro polegajo. (izkušnja)
V času cvetenja je resnično močna čebelja paša in bi bila njivica lahko zelo zanimiva izkušnja za "mestne" ljudi. Namreč dobesedno buči od čebel. Zelo lepo opazovati, če pa je človek naravnan še malce k zaznavanju občutkov, bi potem rekel "močna izkušnja", ... ali, če se izrazim bolj tržno, "izkušnja za rezati na koščke in pakirati v škatlice, ter dobro prodajati" (šala)
Voluhar in miši. Imam zelo veliko voluharja na vrtu in njivi, vendar (letos) ne na ričku. Mislim, da ne bi smelo biti težav.
Pobiranje. Kombajn ali pridne ročice. Prvo je ekonomsko sprejemljivo (čas je denar), drugo pa izkustveno bogato (odnos z živim človekom-pomočnikom pri delu-, kar je dandanes že skoraj izginjajoče dimenzija 21. st.)
Dela se lotiš, ko je rastlina že dokaj rumena, še bolje suho rjava, poleti, na rahlo omlatiš, pohodiš. Nato ta velike "luščine" preseješ, potem seme še spihaš in tako "na svojih rokah" dobiš toplo oranžno seme, prav sončne energije. Meni je delovalo kot "zlato", "bogastvo", "vrednost"... Skratka, jaz sem ga požel in ga nato še malenkost dosušil na soncu. Fino je to, da se med tem ne osipa. Se pa seme po mlatenju zelo lepo in enostavno čisti, ni večjih težav.

Semena ti ne morem ponuditi, ker sem ga posejal bolj testno na cca 5m2 in ga imam bolj za naslednje leto. Morebiti se javi zuf, če pa ne, kontaktiraj Korošce na forumu. Upam da ne zamerijo.

S pridelkom pa imate namen?

Še slikica moje izkušnje

Vijola cvetje je navadna krvenka (Lythrum s.), ki se na enem mestu še kar ohranja, nenačrtovana kombinacija.

Voluhar!!! Potenca!!! Lepo te naprošam, če izkušnje objaviš.

metuljc · Objavljeno: 06 Nov 2014 11:38 Naslov sporočila:

Še en vir informacij.

Lipjan · Pridružen/-a: 27.10. 2014, 16:13 Prispevkov: 4 Kraj: Bled

Juglanc, Metuljc; hvala vama za odgovor!
Vzpodbudne novičke, prav res! Bom očitno pisal kar na omenjeno kmetijo pridelovalko in si pridobil semenje, pa še natančen načrt- koliko sejati na m2.
Celo dvakrat letno se da sejati, saj je čas od setve do žetve le tri mesece. Košnja oz žetev bo morala biti kar po verziji "zvesto srce in delovna ročica". Pa, če sem lani ajdo žel z olfa nožem, potem z ričkom ne bo težav, smo se že malo posodobili...
Izkušnje z dinamiziranim voluharjem in polži bom posredoval. Sedaj so upepeljeni.
Postopek: "Imamo kakega voluharja, da ga upepeljimo?" "Nimamo!". Zjutraj kofetkamo. Divja, sedaj udomačena mačka nam prinese prejšnjo noč željeni plen. Naključij ni, so le ključi, ki vodijo k luči. Nato pa smo olupili bukova polena in jih res drobno nacepili. Lubje ne sodi k preparatu. Nato smo zakurili ognjišče, čezenj poveznili "cigančka", nanj položili pločevino in nanjo treske. Tako so se drva sušila in se sčasoma vžgala praktično brez uporabe časopisa za netivo. Na ta ogenj smo dali voluharjev kadaver in dolagali treke; proces je trajal časovno kar več ur (pravzaprav smo pločevino pustili na cigančku kar čez noč). Dobili smo res droben pepel. Oglje ni primerno, vse mora dogoreti in se upepeljiti. Končni izkupiček materiala je dokaj mala količina pepela, pa saj ga veliko niti ne potrebujemo. Upepeljevali smo na dan "korenina", ker je voluhar pač vezan na zemljo. Polže smo upepeljili na "list". V februarju, se mi zdi, bo čas za nadaljvanje, ko bomo pripravili potenco 8. Kot razumem, stvar deluje na principu spomina vode. S tem preparatom bomo nato trikrat poškropili njivo. Da ne bom preveč dolgovezil, verjetno princip poznate.
Me pa seveda zanima rezultat.
Zakaj so se glodalčki sploh tako razpasli? Razmišlamo o več možnostih. Njivo imamo drugo leto, skorajda sredi gozdiča. Prej je bil tod travnik, kjer so se pasli konji. V njivo smo kot gnojilo tudi sami vnesli konjski gnoj, visoke grede delali celo z volno, posipali jajčne lupine, poper v zrnju, slamo kot zastirko... Torej so se imeli kje greti- v volni (čeprav smo jo vgrajevali prav zato, ker naj bi jih odganjala!), na gornji njivi pa nam ni uspelo pospraviti vse ajde in je semenje služilo za lepo prehrano. Tudi hren, bojda voluharju smrdi, je bil lepo ošiljen. Tako, da res računamo na uspeh dinamiziranja.
_________________
Lipjan

Jana · Objavljeno: 08 Nov 2014 19:37 Naslov sporočila:

Pozdravljeni,

opažam da vas zanima riček ali po domače toter.
Doma smo ga letos sadili prvič, saj smo zaradi opuščanja ostalih dejavnosti na kmetiji pridobili 2 njivi. Moram priznati, da me je ta domača rastlina zelo presenetila, saj nam je kar dobro obrodila, vse do letos pa nisem poznala vseh dobrih in zdravilnih lastnosti.
Ker smo ugotovili, da nam je okus semena veliko bolj všeč kot samo olje, smo začeli uporabljati totrovo seme vsepovsod. Zjutraj ga pogosto spijemo v zelenjavnih/sadnih sokovih, smootijih. Dodamo ga k jogurtu, babica pa semena celo dodaja kruhu.
Prepričani smo, da so semena lahko prav tako (ali celo bolj) učinkovita kot olje, saj so tako v najbolj čisti obliki (nepredelana).
Toliko bolj nam je naše seme všeč, saj vemo da je domače in da je pridelano brez dodatnih gnojil,...

Ker imamo semena veliko, nam pa ni v veliko željo iztiskanje olja, smo začeli semena tudi prodajati. V kolikor kogarkoli zanima več o našem totru, me lahko kontaktira na zs.

Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha

1kg totrovega semena

zoto · Pridružen/-a: 23.10. 2014, 18:27 Prispevkov: 11

zanimam se za nakup totrovega semena, od kod ste, kako vas lahko kontaktiram ?
moj mail je zoto@siol.net

Jana · Objavljeno: 11 Nov 2014 13:15 Naslov sporočila:

Smo s Koroške (Bukovska vas). Vendar sem jaz čez teden tudi v Ljubljani.
Dosegljivi smo na elektronski naslov: breznik.jana@gmail.com

vodenka · Objavljeno: 11 Nov 2014 13:29 Naslov sporočila:

Juglans si zelo lepo napisaj in meje spodbudilo tisto o čebelah zdaj me pa zanima tega rička imam na njivi kar dosti ali si morda ali kdo drug ta ričko preflanca na rob njive da bo cvetelo in naredilo seme ,ali je vzgoja izkjučna s amo iz semena.

Jana · Objavljeno: 17 Nov 2014 00:17 Naslov sporočila:

Sicer še nisem slišala, da bi kdo "preflancal" riček, vendar mislim da s tem nebi smelo bit nobenih težav Smile

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli