 |
Gartlc
Forum o vzgoji, negi, razpoznavanju in izmenjavi rastlin, sodelovanju z naravo ter druženju ljubiteljev vrtnarjenja
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
mfranc
Pridružen/-a: 05.06. 2013, 09:01
Prispevkov: 4681
Kraj: Ljubljana
|
 Objavljeno: 03 Feb 2014 14:11 Naslov sporočila: |
 |
|
Tule je malo zgodovine profi kompostiranja pri nas, zanimivo branje.
http://humko.si/kompostiranje.html
čisto spodaj pa še recept za kompostni čaj.
LP
_________________
mfranc |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
brbr
Pridružen/-a: 06.06. 2013, 12:30
Prispevkov: 8002
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 03 Feb 2014 15:14 Naslov sporočila: |
|
|
Vse lepo in prav. Vendar, dokler bodo kompostirali s pesticidi in drugimi rečmi impregnirane odpadke jaz takega komposta ne bom nosila na vrt.
Na kompost, ki ga pridelujem doma, ne dajem odpadkov kupljene zelenjave, okrasnih rastlin in podobnega (da o bananah in podobnem sploh ne govorim), pa bom trosila nekaj za kar se material zbira od vsepovsod-samo, da je organskega izvora....
_________________
naredimo svet lepši |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 16.06. 2013, 18:31
Prispevkov: 1999
Kraj: Vitanje
|
| Objavljeno: 11 Feb 2014 23:31 Naslov sporočila: |
|
|
To vprašanje sem dobil na ZS, mogoče kdo drug odgovori.
Zadnje čase nisem v stanju pisanja, se opravičujem. 
| Citiram: | Pozdravljen
Pri prebiranju različnih zapisov o mikroorganizmih sem naletel na izraze bakterijski kompost in fungialni kompost. (upam, da sem pravilno zapisal)
V grobem mi je pomen poznan, a le toliko kolikor sporoči samo poimenovanje po živih bitjih. Niso pa mi poznane morebitne podrobnosti, razlike med enim in drugim, kako ju pripraviti, pomen ......
Če ti je zadeva poznana, oziroma bi vsaj približno kaj vedel na to temo te prosim. če mi malce razjasniš. Lahko tudi na forumu v ustrezni temi.
Lp. |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
voda
Pridružen/-a: 06.06. 2013, 09:15
Prispevkov: 2668
Kraj: Ljubljana in Istra
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
voda
Pridružen/-a: 06.06. 2013, 09:15
Prispevkov: 2668
Kraj: Ljubljana in Istra
|
| Objavljeno: 26 Feb 2014 20:58 Naslov sporočila: |
|
|
ogrci v kompostu pomlad 013. (kot opomba).
mislim, da zaradi take in podobne golazni vrtnarji svetujejo naj kompost ko ga dodajamo v sadilne jamice ali kanale pri sejanju in presajanju presejemo.
pri meni v Istri se od zlatih minic od maja-julija ne da živet. vse uničijo: vrtnice, druge rože, pradajze, smokve, češnje itd. eni pravijo da pomagajo pri kompostiranju. mi lahko kdo pove kaj pomagajo?
ko pride čas zrela minica zleze v kompost naredi to perfektno kroglico, v njo položi larvo katera se razvija in ta čas pojma nimam od česa živi. (ali pa. namreč nekaj podobnega sem videla pri eni od žuželk ala osa rečejo ji gusinac. iz blata zelo simetrično zgrajen tulec kot kitka a brez otprtine, čudovito, zgradi domek za podmladek. kaj mislite je dala noter poleg larve. omamljenih 5 rumenih malih pajkov. za ne verjeti.)
v zadnjem 4-tem letu pa pojedo vse in vsa v kompostniku (verjetno je to ta pomoč) splezejo ven in se začne novi ciklus uničevanja vrta.
teh kroglic ne delajo povsod. če je pod lončnico dovolj vlage in mila zemljica so tudi. ko presajam lončnico v kakšnem zračnem žepku v zemlji od spodaj v posodi se najde ta debelinko. jaz ves kompost pretipam in debelinkote nesem kokoškam, katre so navdušene nad tem beljakovinam. lpvoda
       |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 16.06. 2013, 18:31
Prispevkov: 1999
Kraj: Vitanje
|
| Objavljeno: 26 Feb 2014 21:09 Naslov sporočila: |
|
|
...spodaj so kratke razlage na temo bakterijsko, glivično.
Vzeto in prevedeno iz knjige Teaming with microbes;
Prehranjevalna veriga tal - 19. smernic
1. Nekaterim rastlinam bolj ustrezajo tla, kjer dominirajo glive - druge imajo raje bakterijsko dominantna tla.
2. Večina zelenjave, enoletnic, in trav raje sprejemajo dušik v obliki nitrata in najbolje uspevajo v bakterijsko dominantnih tleh.
3. Večina dreves, grmov, in trajnic raje sprejemajo dušik v obliki amonija in najbolje uspevajo v tleh, kjer dominirajo glive.
4. Kompost se lahko uporabi za vnašanje koristnih mikrobov v tlam kar vzdržuje verigo življenja.
5. Dodajanje komposta na površino tal bo poskrbelo za isto verigo življenja, kot jo vsebuje kompost.
6. Starana, rjava organska snov podpira glive - sveža, zelena snov podpira bakterije.
7. Zastirka dana na površino tal najbolje podpira glive, zastirka vdelana v tla podpira bakterije.
8. Če zmočiš in dobro zdrobiš zastirko, pospešiš kolonizacijo bakterij.
9. Grobe in bolj suhe zastirke podpirajo aktivnost gliv.
10. Sladkorji pomagajo pri razmnoževanju in rasti bakterij - alge, humična kislina, fulvična kislina podpirajo rast in razmnoževanje gliv.
11. Z ustrezno izbiro komposta in pravimi hranili, lahko narediš kompostni čaj, ki je glivično dominanten, bakterijsko dominanten, ali uravnovešen.
12. Kompostni čaji (in vse kar se tiče mikrobov, tudi vrtna tla) so zelo občutljivi na klor in razne konzervanse v vodi in dodatkih.
13. Uporaba sintetičnih gnojil ubije večino, če ne vseh mikrobov v verigi življenja tal.
14. Izogibaj se dodatkom, ki imajo visoko vrednost NPK.
15. Po uporabi kemičnih aplikacij naj vedno sledi uporaba kompostnega čaja.
16. Večina iglavcev in listavcev tvori mikorizo z ektomikorznimi glivami.
17. Večina zelenjave, enoletnic, trav, grmov, trajnic tvori mikorizo z endomikoriznimi glivami.
18. Frezanje in prekomerna motnja tal uniči ali močno poškoduje verigo življenja tal.
19. Uporabi endomikorizne glive pri setvi ali presajanju enoletnic in zelenjave. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 16.06. 2013, 18:31
Prispevkov: 1999
Kraj: Vitanje
|
| Objavljeno: 26 Feb 2014 21:13 Naslov sporočila: |
|
|
Izdelava komposta, ki je glivično dominanten?
Preprosto, na kup zlagamo listje, žagovino, razne lesne odrezke, veje, vejice s čim manj zelenih delov.
Ne zalivamo s sladkano vodo in priboljški.
Tak kompost je odličen pri sajenju sadnih dreves, trajnic nasploh ipd.
Listavka, ki je zelo podobna teksturi komposta je tudi glivično dominantna.
Nazadnje urejal/a zuf 26 Feb 2014 21:19; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
aladin
Pridružen/-a: 17.06. 2013, 20:14
Prispevkov: 953
Kraj: Radovljica
|
| Objavljeno: 26 Feb 2014 21:19 Naslov sporočila: |
|
|
zuf, tole je že cela umetnost.... ni mi jasno - a sladkor je hrana bakterijam in glivam? Se pravi je najboljš zalivat s pocukrano deževnico?
Kaj so to endomikorizne in ektomikorizne glive? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 16.06. 2013, 18:31
Prispevkov: 1999
Kraj: Vitanje
|
| Objavljeno: 26 Feb 2014 21:26 Naslov sporočila: |
|
|
| Citiram: | | ... a sladkor je hrana bakterijam in glivam? |
Obojim, a bakterije ga bolj rabijo kot glive.
Predstavljaj si svežo travno bilko in suho vejo.
Kdo ima več sladkorja? Travna bilka ima bistveno več sladkorja.
Kdo bo razkrajal kaj? Glive suho vejo, bakterije travno bilko.
Mikoriza?
Je simbioza gliv in rastlin.
Tukaj je nekaj malega o mikorizi.
Ekto = zunaj.
Endo = noter.
Zunanja mikoriza in notranja mikoriza torej.
Bolj pravilen izraz za endomikorizo je arbuskularna mikoriza.
| Citiram: | | Glive v tleh tvorijo gosto mrežo tankih nitk (hife oz. glivni micelij), s tem se močno poveča volumen tal iz katerega lahko črpajo mineralna hranila (P, N, mikrohranila), ki so rastlinskim koreninam pogosto nedostopna. Rastline tako v naravi prejmajo hranila večinoma s posrednim vnosom preko mikoriznih gliv, in ne z neposrednim privzemom s svojimi koreninami. Poleg izboljšane preskrbe z minerali, mikoriza izboljšuje tudi preskrbo rastlin z vodo in izboljšuje njihovo obrambo ob napadih patogenov, vpliva pa tudi na stabilizacijo strukturnin agregatov tal. Lahko rečemo, da je naravno stanje rastlin v kopenskih ekosistemih mikorizno stanje, nemikorizne rastline so namreč v naravi redke in omejene le na predstavnike nekaj rastlinskih družin. vir: http://mycorrhiza-slovenia.com/ |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
metuljc
Pridružen/-a: 01.06. 2013, 13:30
Prispevkov: 9547
Kraj: Rimske Toplice, okoli 240 mnm
|
| Objavljeno: 26 Feb 2014 22:04 Naslov sporočila: |
|
|
| zuf je napisal/a: | | Citiram: | | ... a sladkor je hrana bakterijam in glivam? |
Obojim, a bakterije ga bolj rabijo kot glive.
Predstavljaj si svežo travno bilko in suho vejo.
Kdo ima več sladkorja? Travna bilka ima bistveno več sladkorja.
Kdo bo razkrajal kaj? Glive suho vejo, bakterije travno bilko.
|
Hm, ne vem, če to čisto drži. Obojim je sladkor (glukoza) nujen za celično dihanje in s tem celotno presnovo. Res pa je, da so jim vir glukoze lahko različne organske spojine, ker imajo različen nabor prebavnih encimov za njihovo razgradnjo. Nobena (travna bilka, suha veja) nima ravno veliko sladkorja, res pa je, da glive imajo encime, ki razgrajujejo celulozo, hemicelulozo, lignine in še kakšno podobno snov, zato lahko izkoriščajo tudi suhe veje (ker lahko razkrajajo te molekule, ki gradijo les, bakterije pa ali teh encimov nimajo ali jih imajo redke nin se vključijo pač kasneje, ko del razgradnje opravijo že glive. Tudi bakterije od travne bilke porabijo še kaj, razen sladkorja (kar je lahko ali glukoza ali saharoza), vsaj še škrob je v zelenih oz., bolje, živih rastlinskih delih. In še to, glive so aerobne, kar za mnoge bakterije ne drži. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 16.06. 2013, 18:31
Prispevkov: 1999
Kraj: Vitanje
|
| Objavljeno: 27 Feb 2014 10:12 Naslov sporočila: |
|
|
Hvala, da se oglasiš in porpavi/dopolniš, je vedno dobrodošlo.
Tudi sam sem na začetku pri sebi mislil le navadni sladkor, ko je bilo govora o njem.
Preberite si zgoraj, kar je metuljc napisala.
Pa še tole o nastanku gozda in ravnovesju gliv:bakterij.
V prvih fazah rastlinskih združb prevladujejo bakterije.
Ko se akumulira vedno več organske snovi v obliki odpadkov s strani teh organizmov in rastlin, je na voljo dovolj hranil, da "vzklijejo" spore gliv.
Nadalje uspevajo, če imajo podporo okolja.
Na to vpliva veliko dejavnikov, kar nas najbolj zanima je tole;
Ko je rastlinski svet in veriga življenja v tleh vedno bolj raznolika, se število gliv poveča in vedno več kratko živečih rastlin, kot so enoletnice, daje prostor bolj trajnim rastlinam, trajnicam, travniškim rastlinam.
Ustvarja se vedno več organske snovi, kar nudi hrano za naraščajoče število gliv.
Pojavijo se grmi, drevesa, ...
Pri nasledstvu travnika v gozd začnejo prevladovati glive nad bakterijami - te ne morejo tekmovati, saj so omejene na prehranjevanje z enostavnimi sladkorji in drugimi ogljikovimi hidrati - teh je vedno manj, saj v nasledstvu travnika v gozd vedno bolj prevladujejo rastline, ki dajejo organsko snov polno lignina in celuloze (grmi, drevesa, trajnice).
Nazadnje urejal/a zuf 27 Feb 2014 10:21; skupaj popravljeno 2 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 16.06. 2013, 18:31
Prispevkov: 1999
Kraj: Vitanje
|
| Objavljeno: 27 Feb 2014 10:15 Naslov sporočila: |
|
|
| aladin je napisal/a: | | a sladkor je hrana bakterijam in glivam? |
Sladkor je sharoza, če se ne motim?
Torej je enostaven sladkor, ki ga imajo bakterije zelo rade.
| aladin je napisal/a: | | Se pravi je najboljš zalivat s pocukrano deževnico? |
... odvisno kaj boš zalival in s kakšnim namenom?
Da se vrnemo nazaj na temo, zalivanje komposta s sladkano vodo, dodajanje raznih marmelad ipd. bo povzročilo množitev bakterij, kar pomeni hitrejše razkrajanje kompostnega kupa - po vsej verjetnosti po tudi kompostni kup na koncu bakterijsko dominanten. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
metuljc
Pridružen/-a: 01.06. 2013, 13:30
Prispevkov: 9547
Kraj: Rimske Toplice, okoli 240 mnm
|
| Objavljeno: 27 Feb 2014 14:49 Naslov sporočila: |
|
|
| zuf je napisal/a: | | aladin je napisal/a: | | a sladkor je hrana bakterijam in glivam? |
Sladkor je sharoza, če se ne motim?
Torej je enostaven sladkor, ki ga imajo bakterije zelo rade.
|
Saharoza ni enostaven sladkor, saj je disaharid, sestavljen iz ene molekule glukoze in ene molekule fruktoze. Da jo organizem lahko izkoristi, mora imeti gen za tvorbo encima saharaza. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 16.06. 2013, 18:31
Prispevkov: 1999
Kraj: Vitanje
|
| Objavljeno: 01 Mar 2014 18:31 Naslov sporočila: |
|
|
Kaj pa se zgodi z saharozo, ko jo stopimo v vodi, je bolje dostopna?
A bekterije imajo ta gen?
Ker so nore na namizni sladkor stopljen v vodi. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
metuljc
Pridružen/-a: 01.06. 2013, 13:30
Prispevkov: 9547
Kraj: Rimske Toplice, okoli 240 mnm
|
| Objavljeno: 01 Mar 2014 21:41 Naslov sporočila: |
|
|
| zuf je napisal/a: | Kaj pa se zgodi z saharozo, ko jo stopimo v vodi, je bolje dostopna?
A bekterije imajo ta gen?
Ker so nore na namizni sladkor stopljen v vodi. |
Vsaka snov je bolje dostopna, če je raztopljena v vodi, oz. je sploh le taka dostopna encimom (seveda, če je sploh topna v vodi, sicer se pač le razprši, zato je žolč emulgator maščob v dvanajstniuku, ker razprši (emulgira) maščobo na drobne kapljice, emncimi imajo tako boljši dostop do maščobnih molekul v teh kapljicah).
Mislim, da imajo saharazo vsi organizmi, ker je saharoza transportni sladkor (iz listov v dele, kjer se pretvori v škrob, ki je energijska zaloga rastlin) in je torej vsesplošno prisotna, kar je v evolucijski zgodovini gotovo pogojilo ohranjanje tega encima (pardomn, gena, ki ga zapiuje), pri večini organizmov. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
 |
Gartlc Seznam forumov
-> Prehrana rastlin in preskrba tal
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3, ... 21, 22, 23 Naslednja
|
Časovni pas GMT + 2 uri, srednjeevropski - poletni čas
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3, ... 21, 22, 23 Naslednja
|
| Stran 2 od 23 |
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
