Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Aye-Aye

Po legendi Iroquois Indijancev in seveda tudi ostalih Ameriških Indijancev, so koruza, fižol, in buče tri neločljive sestre, ki se podpirajo in prepletajo ter skupaj uspevajo v rasti. Takšna tradicija sajenja koruze, fižola in buč na isti njivi v gomilah je bila razširjena v staroselskih kulturah Amerike, in se vrača v uporabo preko kmetijskih organizacij, ki kmetujejo po principu staroselcev. To je zelo prefinjen trajnosten sistem, ki dolgoročno vpliva na rodovitnost tal in zdravo prehrano za generacije. Vrt po principu treh sester je tudi čudovit način, da se počutimo bolj povezani z zgodovino teh staroselcev in njihovega načina dojemanja narave in vrtnarjenja.

Koruza, fižol in buče so bile med prvimi pomembnejšimi kultiviranimi poljščinami med starodavnimi Mezoameriškimi civilizacijami. Koruza je bil glavni pridelek, saj zagotavlja več kalorij in energije na hektar kot katerakoli druga kulturna rastlina. Po legendi treh sester pa mora koruza rasti v simbiozi z drugimi kulturami in ne sama, saj potrebuje koristi ostalih podpirajočih rastlin.

Irokezi verjamejo, da so koruza, fižol in buče dragoceni darovi velikega duha, ki jih, vsakega posebej, čuva troje sestrskih duhov imenovanih De-o-ha-ko, oz. naše skrbnice/zavetnice. Sezono sajenja pričnejo s slovesnostmi v njihovo čast, festival pa v bistvu obeležuje prvi storž zelene koruze. Tu se potem pripoveduje zgodbe in izvaja rituale, tako Indijanci prenašajo in ohranjajo znanje o rasti, uporabi in sajenju treh sester skozi generacije.

Koruza zagotavlja naravno oporo (preklo) za fižol, ki se vzpenja. Fižol zagotavlja rodovitnost tal z dušikom na svojih koreninah in s tem izboljšuje splošno rodovitnost. Vzpenjajoči fižol prav tako pomaga stabilizirati koruzo, zaradi česar je ta manj občutljiva na vetru. Plitvo ukoreninjene buče in njihovi dolgovrežni poganjki pa so odlični za zastiranje, senčenje tal proti razraščanju plevela in seveda za zadrževanje vlažnosti, ki se izgublja z izhlapevanjem. V taki simbiozi se izboljšuje tudi splošna možnost rastlin za preživetje v sušnih letih. Bodeče buče naj bi tudi pomagale odvračati plenilce koruze in fižola. Koruza pa s svojo višino še senči buče, da jim ni prevroče. Večina ostankov pridelkov iz te simbioze na koncu sezone ostane na polju, za vzpostavitev organskih snovi v tleh in za izboljšanje njene strukture.

Koruza, fižol in buče se med seboj dopolnjujejo tudi po hranljivosti. Koruza zagotavlja ogljikove hidrate, posušena fižolova zrna so bogata z beljakovinami, uravnavajo pomanjkanje potrebnih aminokislin v koruzi. Buče pa vsebujejo pester izbor različnih hranilnih snovi, celo beljakovine. Med minerali izstopajo cink, kalij, magnezij, baker, železo in kalcij. Od vitaminov so v bučah vitamini C, B1, B2, B5, B6, E in številni karotenoidi. Med beljakovinami v bučah pa sta pomembni dve, katerih naloga je prenašanje železa, bakra, maščob in aminokisline tiroksin prek krvi v celice, s čimer se izboljšajo presnovni procesi v telesu. Z njihovimi semeni pa dobimo tudi odličen vir omega3 maščob, proteinov, vsebujejo tudi večje količine vitaminov B (z izjemo B12), vitamina A in E, od mineralov pa kalij, kalcij, mangan, fosfor baker in veliko selena in cinka.

Prvi evropski priseljenci gotovo ne bi nikoli preživeli brez darov Treh sester, ki so ga dobili od Indijancev. Tri sestre so tudi v ozadju zgodbe za zahvalni dan Američanov.

Ponekod, nekatera plemena zraven uvrščajo tudi sončnico, kot četrto zelo hranljivo sestro in jo večinoma sejejo na sever njive.

https://attra.ncat.org/attra-pub/summaries/summary.php?pub=72#appCultivation , tu so opisani načini sajenja različnih Indijanskih plemen.
predogled http://www.slideshare.net/Fayina19z/the-three-sisters-exploring-an-iroquois-garden , pa še polno drugih zanimivih člankov

tudi direktni pdf

Aye-Aye · Objavljeno: 12 Dec 2013 14:18 Naslov sporočila:

Takole sem sadila jaz malo posvoje, kot ponavadi, eno mešano varianto, ki se mi je zdela najbolj primerna za naše kraje, pravzaprav mojo njivo.

Slika 1

V jeseni sem pripravila gredo z listjem in slamo in ostanki lanske koruze in drugih rastlin. Po principu vrt brez prekopavanja. Po tej zastirki sem v jeseni še polivala s koprivovko, organkom in kasneje še urinom. Za hitrejši in boljši razkroj in seveda gnojilo. Spomladi pred sejanjem koruze sem odstranila kar je še ostalo od zastirke na rob njive. Zemlja je bila zaradi količine snega, skoraj meter, kar zbita, ponavadi ni. Tako sem jo razrahljala z roto rahljalnikom in naredila okrogle gomile, premera tam nekje 60 cm pa višine 10 -20 cm prikaz na sliki 1, po 4 X 10 v vrsto, nisem pa uspela slikati. V njih sem v začetku maja posadila po 8 semen koruze, kar mi ji jih je ostalo pa še v posebno gomilo, kjer sem imela rezervo, saj povsod niso vse vzklile in tam sem jih potem dosadila.

V istem času sem sejala tudi buče, fižol pa tri tedne kasneje. Zanimivo je, da so tu srne fižol dokler je bil zraven plevel pustile in jedle plevel, to je loboda in osat. Ko se je pričela vročina sem ostanek zastirke razprostrla okoli rastlin in dodala seno, takrat pa so tudi srne navalile. Saj so bližnji travnik pokosili, iz zastirke pa je gledal samo fižol, ki jih je naravnost vabil.

Letošnja mokra in mrzla pomlad in kasneje suša sta naredile svoje, tako da letos koruze za seme ne bo, bilo pa je nekaj mlečne. Vreme tudi kasneje v jeseni zanjo ni bilo ugodno, sem se pa vseeno veselila teh nekaj storžev, krasnega okusa in modrih rok in prav takega modrega nasmeha. Buče so kar lepo delale, čeprav si je tu voluhar nekaj davka vzel, fižol pa je šele na koncu najlepše delal, saj sem imela vmes še obiskovalce srne, ki so seveda morale priti do svojega deleža. Tudi medved se je sprehajal, a je škodo naredil le na oni zgodnji koruzi, ki je bila sajena s krompirjem, ta kombinacija naj bi tudi bila zelo dobra. Krompir in koruza sta dobra soseda.

Takole je zgledala nekje v začetku poletja pa nato še z mesecem zamika.

Sejala sem staro perujsko sorto morado, ki mi je lani kar lepo rodila, čeprav malo kasneje zraste, tudi precej visoko tja do 4 m, ravnoprav za fižol. Kot sem opazila, prav to koruzo, škrlatna koruza Morado sedaj prodajajo zmleto v prah, kot dodatek prehrani (superfood), zelo velik delež antioksidantov. Stane pa 150 g kar 15 €. Shocked

V začetku septembra je začela z nastavljanjem prvih storžev, čeprav je bila še majhna v primerjavi z lani, mislim da jo je zabremzalo slabo vreme maja in junija.

Konec septembra so se storži debelili zelo počasi, saj vreme ni bilo ravno naklonjeno, jih pa je tudi po 4 in celo pet na rastlini.

Tole je pa že sredina oktobra, storži se še vedno zelo počasi delajo, malo jih je tudi osmodila slana.

Marjeta · Objavljeno: 13 Dec 2013 08:42 Naslov sporočila:

Lepa reportaža. Very Happy

Vseeno nekako ne razberem - ti je bilo tako sajenje všeč, boš še ponovila?

brbr · Objavljeno: 13 Dec 2013 13:26 Naslov sporočila:

AA, super
Jaz sem na podoben način predlanskim sadila fižol in koruzo-stara slovenska sorta, ki sem jo dobila z Dolenjske.
Posajeno na njivi nisem nič zalivala. Tako je bil pridelek koruze pičel, fižola pa ni bilo nič. Posajeno na vrtu (zalivano) pa je bilo koruze ravno toliko, fižola pa tudi bolj za vzorec-ker sem ga sadila kasneje, ko je bila koruza visoka cca 20cm, je dozoreval zgodaj jeseni, ko je bilo deževno in ga je viliko splesnelo.

Koruzo sem želela imeti namesto prekel, tako sem sadila 6 fižolov ob dve koruzi. Pa je bolo narobe, ker so se na vrtu skoraj vse koruze pod težo prelomile in sem jih nato podpirala s preklami Embarassed

...

Zaradi te polomije, sem letos sadila fižol ponovno ob prekle. Naslednje leto pa bom med prekle fižola tu in tam posadila kakšno koruzo.
_________________
naredimo svet lepši

originalnilist · Objavljeno: 14 Dec 2013 10:03 Naslov sporočila:

Jaz vsako leto posadim krog in krog njive 2-3 vrste koruze in fižola(malo visokega malo nizkega) in sem zadovoljna pridelkom,nagajajo mi pa prašiči ki proti jeseni pridejo in pojejo koruzo kar jo je še ostalo

Aye-Aye · Objavljeno: 15 Dec 2013 15:06 Naslov sporočila:

sarasara, res sem nehote, tisto najvažnejše spustila Embarassed

. Morda pa je moralo bit tako, da bo zdaj v svojem prispevku bolj na očeh.

Ta kombinacija se mi zdi zelo posrečena in bom z njo nadaljevala. Edina slabost je bila morda neposrečena izbira koruze, drugo leto sadim primernejšo za naše kraje, no tudi morado še nekaj le s predvzgojo začnem prej. Pa neko ograjo za zaščito pred srnami si moram še omislit.

Glede rasti pa sem zelo zadovoljna, sušo je koruza na ta naćin veliko bolje prenašala kot koruza na barju, kjer je več vode, ni bila videti tako prizadeta, tudi vetru je veliko bolje kljubovala, čeprav je zadnji orkanski veter le naredil tudi nekaj škode, a bi jo ob drugačnem sajenju še več. Wink

Buče so tudi lepo delovale, lepo zasenčene, še celo nekaj samosevnih paradižnikov, ki so se pomešali med to kombinacijo je zelo lepo delalo, čisto do konca so ostali zdravi. Wink

brbr, tale koruzna stebla od sorte morado so precej debelejša od ostalih sort, s tem sklepam tudi močnejša, sem jih pa nekatere še dodatno zvezala v krogih, tako malo na vigvam sistem, tako jih veter ni preveč lomil in razmetaval, saj posamezna stebla bi tako bolj lomilo.

zuf · Objavljeno: 15 Dec 2013 15:36 Naslov sporočila:

Še nekaj možnosti, dosti podobne. Smile

Najprej sejemo koruzo, približno 7 ali 8 semen, 15 cm narazen na vrh manjše gomile. Kdaj boste sejali je odvisno od klime. V Vitanju se seje tam nekje konec aprila. Gomila (lahko tudi nižji kmpostni kup) je primerna za kraje z več vlage, na Krasu ali Primorskem se bolje obnesejo bazenčki, torej vkopane grede. Ko koruza zraste vsaj 20 cm jo lahko pri korenineha dodatno ospipamo z zemljo. Hkrati posejemo v krogu 15 cm stran okoli nje fižol, ki ga kasneje usmerimo na koruzo. Kakšen teden po vzniku fižola posejemo še 6-7 semen buč, v krogu približno 30-40 cm stran od fižola. Na skici spodaj je zasaditev nazorno prikazana.

Slovenske različice:

MARIJAV: Nekoč smo na kmetih veliko fižola sadili h koruzi, ker so se preklje ali težko dobile ali pa lomile in prevračale ob neurjih. Šlo pa je takole:

Za 1. maja smo običajno nasadili koruzo na vsake pol metra po 2 zrna, potem smo počakali, da je bila visoka vsaj en pedenj. Takrat smo k vsaki drugi koruzi - torej 1 m narazen, posadili 2-3 zrna visokega fižola. Kjer je bil fižol, je ostala le ena sadika koruze. Seveda je bil ta fižol zrel vsaj konec septembra, ko smo ga s košarami po njivi od koruze do koruze potrgali. Kasneje smo potrgali še koruzne stroke in koruznico na koncu posekali.
Je pa to način, da je bilo potrebno koruzno njivo obvezno vsaj 2x ročno z motiko okopati. Herbicidi so prišli nogo kasneje, ko so kmetje začeli koruzo na veliko saditi za silos.
Jaz sem pred nekaj leti celo njivico okoli in okoli obsadila s koruzo, res nekoliko bolj na gosto in ob koruzo posadila fižol. Tako sem njivo kar precej dobro zavarovala pred mimobežnimi psi, pa še izgledala je taka živa ograja okoli njive prav lepo.....
Ja, je bilo nekoč vse veliko bolj naravno kot danes.

zuf: Podobno izkušnjo mi je predala ena gospa iz Dolenjske. Pol metra narazen se poseje koruza, ko je do kolen, se doseje fižol.

muha · Objavljeno: 15 Dec 2013 18:18 Naslov sporočila:

zuf, takole razporejeno, le da ne v krogu, se je v časih mojega otroštva v naši okolici sadilo koruzo, fižol in buče: njiva koruze, ob robovih po 2 vrsti prekel s fižolom, ob nogah fižola buče, ki so se potem razrasle po travniku okoli njive. So že vedeli zakaj.

pika · Pridružen/-a: 05.06. 2013, 11:18 Prispevkov: 1350

Za letos sem si pripravila eno malo dvinjeno gredo za bučke, v kateri je precej uležanega gnoja. Bi lahko na to gredo posadila še par rastlin koruze ali bi ji znalo preveč dušika škoditi?

zuf · Objavljeno: 05 Jan 2014 21:51 Naslov sporočila:

Brez skrbi, koruza bo vesela, ima zelo rada dušik.

pika · Pridružen/-a: 05.06. 2013, 11:18 Prispevkov: 1350

Super, pa je rešen še en prostorski problem Smile

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli