|
Gartlc Forum o vzgoji, negi, razpoznavanju in izmenjavi rastlin, sodelovanju z naravo ter druženju ljubiteljev vrtnarjenja
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
juglans
Pridružen/-a: 01.07. 2013, 15:19 Prispevkov: 3400 Kraj: Ribiška vas, ob Savi
|
Objavljeno: 26 Dec 2013 14:29 Naslov sporočila: |
|
|
Za identifikacijo zgornje žive meje lahko podam zgolj mnenje v katerem se tudi sam bolj nagibam k bukvi. Edini znak, katerega lahko razberem iz slike je temnejša barva suhega listja na rastlini. Verjetno precej subjektivna ocena, pa kljub vsemu.
Imam posajeno gabrovo živo mejo, staro približno 20 let. Tudi gaber čez zimo ohrani suho listje na vejah in, če se ne motim je ravno gaber znan po tej lastnosti, vsekakor pa je listje precej svetlejše barve. Bi rekel, da kar pergamentno rjave barve. Brsti so pri gabru krajši in manj naostreni, bukovi pa so zelo očitni in izstopajoči.
Gabrova meja lepše zapolnjuje spodnji del, s časom pa (več razlogov) ozelenelost v spodnji četrtini peša. V takešnem primeru mejo občutneje porežem-znižam. To opravim kar z motorno žago (glavno debelce), stranske veje pa z ročnimi škarjami v kolikor jih ne "prebavijo" motorne škarje za živo mejo. Recimo da jo znižam na 150 cm. Vedno je zelo lepo ozelenela, tudi pri tleh. Načeloma jo gojim do višine 170 cm +/-, ki se z leti malce viša. Vsakokratno rez težko opraviš povsem na enakem mestu, vedno kakšen cm višje. Kot že rečeno, pri 180 cm zapoje motorka.
Sem imel priložnost opazovati regeneracijo žive meje, ki je prerastla vse okvirje in že bila kot mali drevored višine deset in več metrov. Požagano z motorno žago do kakšnih 20 cm od tal je v dveh letih nastala lepo oblikovana in gosta meja višine 1 m.
Če je v času zime zelo huda "lakota" se jo loti tudi voluhar, a le izjemoma. Pri puljenju sadik v gozdu se pogosto med združbo prikrade še brest, ki kasneje iz meje izstopa po bujnejši rasti, listje pa je za laika skoraj enako.
Zgoraj posneta umetnija se z napuljenimi sadikami iz gozda težje izvede (večletno delo), lažje pa s kupljenimi in po višini kalibriranimi sadikami. Kolikor mi je poznano naše gozdne drevesnice ne gojijo gabra za hortikulturno sajenje, pač pa bolj v namene pogozdovanja, kjer ni pomembna enotna velikost rastlin. Na žalost je za takšno izvedbo izbira sadik iz tujine kar pogoj. Ali pač predvzgoja sadik, kar je pri nam podobnih entuziastih lahko zanimiv del zgodbe "moja prepletena živa meja". Sadike, debelca se ob sajenju prepleta (klasično tkanje), na vrhu, kjer se prepletanje zaključuje pa se poveže s špago, raje dratom. Na sliki se to lepo opazi na vrhu "tkanja"-horizontalne brazde. Fino je, da spodnji del ostane gol. Menda tako najbolj uživajo oči lastnika, mimoidoči in sosedje pa najbolj vzdihujejo.
Ipmami lepa slika žive meje, lep prikaz izgleda. Zelo uporabno za krajinarje. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
bodika
Pridružen/-a: 07.06. 2013, 09:55 Prispevkov: 390 Kraj: Polhov Gradec
|
Objavljeno: 26 Dec 2013 14:59 Naslov sporočila: |
|
|
Zelo inovativna rešitev ograje.lepo se sklada z okoljem,kar žal dostikrat ni primer pri nas.Kdor jo je ustvarjal je delal premišljeno in z ljubeznijo,da o potrpljenju ne govorimo.Meni žal takega potrpljenja primankuje.rezultate bi rada videla čim prej.
No se bom v naslednjem letu skušala poboljšat. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30 Prispevkov: 19309 Kraj: Medvode-okolica 420 m nv
|
Objavljeno: 26 Dec 2013 15:01 Naslov sporočila: |
|
|
Da ni treba sadik iskati naokoli, jih dokaj hitro lahko vzgojimo sami. Moja živa meja, kakih 15 metrov na uč, lahko tudi da je 20 metrov, je vsa iz sadik, ki sem jih bodisi napulila na svojem vrtu, kamor so se zasejale, ker je na sosednji parceli rasel grm navadnega gabra, bodisi sem jih vzgojila iz nabranih semen. Prvo leto so v dobri vrtni zemlji zrasle do 15 cm, naslednje do 25, tretje leto sem jih že prirezovala. Potem v živi meji, na slabši zemlji, so rabile 20 let do višine 1 metra, pridno strižene seveda. Z motorko mi jih zaenkrat še ni bilo treba krajšat. In, kot pravi juglans, vmes se rad vtakne brest. Mrcina je našla pot tudi k meni, grdo štrli ven, pogosto ga je treba obrezat, dobra stran pa je neprimerljivo močnejše steblo v primerjavi z gabrom in na strmi brežini to ni zanemarljivo . |
|
Nazaj na vrh |
|
|
juglans
Pridružen/-a: 01.07. 2013, 15:19 Prispevkov: 3400 Kraj: Ribiška vas, ob Savi
|
Objavljeno: 26 Dec 2013 15:24 Naslov sporočila: |
|
|
Ha ha, muha.
Pri vas penz..., pardon, upokojencih je čas nekako drugače zapolnjen. Seveda ga nam vsem primanjkuje, le da nekaterim zaradi rednega in vestnega udejstvovanja, drugim pač zaradi nerednosti in nevestnosti. Slednje praviloma rezultira v saniranje osrednjega problema in tako vsi skupaj "plavamo" v isti mlakuži.
Pa tudi sicer se pri "tvojem" metru ne opazi toliko dodatnih deset cerntimetrov, med tem ko pri mojih 170 cm kaj kmalu spregovore roke, ki ne dosežejo vsega. Karikiram in domnevam. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30 Prispevkov: 19309 Kraj: Medvode-okolica 420 m nv
|
Objavljeno: 26 Dec 2013 15:46 Naslov sporočila: |
|
|
He, he, res je . Do 170 cm sploh ne bo prišel . Raste na pusti pretežno peščeni strmi brežini, tik ob robu ceste. Pozimi faše sol, poleti vse odteče, vsake toliko kakšnega osmodi izpuh iz tovornjaka, ki tam obrača in se vzvratno zarije v živo mejo. Sredi junija ga prvič obrežem, ni veliko vej okoli pol metra, potem pa samo še šibek "narastek" enkrat septembra. Na takem mestu bi se najbrž vse drugo posušilo, saj se še gaber matra. Se mi zdi, da tista ena bukev znotraj razmere skoraj bolje prenaša.
Tale bolj podroben opis razmer naj služi kot prikaz trpežnosti za tiste, ki boste razmišljali o živi meji v podobnih razmerah. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
greeny
Pridružen/-a: 09.06. 2013, 14:48 Prispevkov: 795 Kraj: MS - LJ
|
Objavljeno: 27 Dec 2013 00:32 Naslov sporočila: |
|
|
Ja, kolikor smo se učili in kakor piše tudi na muhinem linku, se ekološko ta dva precej razlikujeta, beli oz. navadni je bolj za hladna in vlažna rastišča, medtem ko je črni ljubitelj toplih, pri nas kraških rastišč. Ne vem pa koliko ta informacija dejansko pomaga potem za živo mejo... .
Definitivno pa enkratna ograja, jaz nisem niti pomislil, da bi bila debla zlita. Sicer pa je beli gaber res pogost v živih mejah, pa mi takoooo ne paše v to obliko. Mogoče, ker imam v glavi, da to mora biti drevo . V glavnem, jaz ga res ne bi tako sadil . |
|
Nazaj na vrh |
|
|
TwityPity
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 09:28 Prispevkov: 2231 Kraj: okolica Bleda, 616m nmv
|
Objavljeno: 27 Dec 2013 07:47 Naslov sporočila: |
|
|
Meni je tudi prav simpatična tale živa meja
greeny, na Krasu pomojem raste kraški gaber (Carpinus orientalis), črnega pa težko zgrešiš, ker res izstopa s svojo temno barvo lubja. Pri nas raste na zelo strmih pobočjih okoli tisočaka, kjer je zelo malo zemlje - povečini kamenje.
Po prebranem, je pa tudi zelo dobra kurjava
Citiram: | Les je trd in težak. Njegova gostota je od 860 do 920 kg/m3. Njegov les zaradi trdote ni cenjen. Črni gaber je pomemben kot pionirska vrsta, ki porašča gola strma in topla pobočja. |
vir: http://www.gozd-les.com/slovenski-gozdovi/drevesa/gaber |
|
Nazaj na vrh |
|
|
metuljc
Pridružen/-a: 01.06. 2013, 13:30 Prispevkov: 9547 Kraj: Rimske Toplice, okoli 240 mnm
|
Objavljeno: 27 Dec 2013 10:34 Naslov sporočila: |
|
|
Na Krasu rasteta oba, orientalski gaber (Carpinus orientalis) in črni gaber (Ostrya carpinifolia). Prvi je sicer značilen le za submediteranski del Slovenije, slednji poseljuje toploljubna rastišča, pogosto v kombinaciji z malim jesenom (Fraxinus ornus) po vsej Sloveniji. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 16.06. 2013, 18:31 Prispevkov: 1999 Kraj: Vitanje
|
Objavljeno: 27 Dec 2013 15:24 Naslov sporočila: |
|
|
Če bi želeli ustvariti živo mejo z vzorcem na sliki na prvi strani in to želite čim hitreje izberite vrbo.
V sušnih krajih po domače rečeno rdečo beko, drugod po Sloveniji pa rumeno beko. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30 Prispevkov: 19309 Kraj: Medvode-okolica 420 m nv
|
Objavljeno: 27 Dec 2013 16:24 Naslov sporočila: |
|
|
zuf, ideja . Vrbo se da tako fino prepletat, da bi lahko naredila živo mejo gosto, kot ona kupljena iz plastificirane žice. Večna in gosta, da nobena divjad ne pride skozi. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 16.06. 2013, 18:31 Prispevkov: 1999 Kraj: Vitanje
|
Objavljeno: 27 Dec 2013 16:55 Naslov sporočila: |
|
|
Nekaj takega?
Ni potrebno zelo gosto zasaditi, ker že isto leto požene ogromno stranskih poganjkov, ki se prepletejo v obstoječo strukturo.
Pri večini teh ograj se odstranjuje stranske poganjke, da ograja ohranja obliko vzorca.
Več idej in slikovnega material tukaj.
Najboljše se je držati navodil in skopati jarek in zapolniti jarek z obogateno zemljo ala kompost + prvotna zemlja.
Potika se najboljše spomladi, ko zemlja odmrzne pa do konca aprila. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
bobolino
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 18:09 Prispevkov: 2921 Kraj: Selnica ob Dravi, 339 nmv
|
Objavljeno: 27 Dec 2013 17:04 Naslov sporočila: |
|
|
Vau. Brez besed. Kakšen pa je procent ukoreninjanja?
Sem že našla. Pozabila sem na njen hormon. _________________ "But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë |
|
Nazaj na vrh |
|
|
orhy
Pridružen/-a: 02.06. 2013, 12:09 Prispevkov: 2523 Kraj: Kraško/Notranjska - 600 nmv
|
Objavljeno: 27 Dec 2013 17:42 Naslov sporočila: |
|
|
bobolino, bi dala gor link, prosim ! _________________
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30 Prispevkov: 19309 Kraj: Medvode-okolica 420 m nv
|
Objavljeno: 27 Dec 2013 17:47 Naslov sporočila: |
|
|
orhy, tudi če bobolino ne da linka, ti povem, da se vrba ukorenini, samo da vidi vodo ali vlažno zemljo. Hitro in zaprmej. V prvem letu je pri meni že v loncu s pičlo oskrbo zrasla čez pol metra. Če bi bila v dobri zemlji, bi po moje čez 1 meter. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
bobolino
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 18:09 Prispevkov: 2921 Kraj: Selnica ob Dravi, 339 nmv
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|