Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

TwityPity

Glej tudi Koruza činkvantin
Bolezen: Koruzna bulava snet

OPIS: - dodala Aye-Aye

Pe še nekaj kar že dolgo čaram, končno sem dokončala razpredelnico, vzeto iz Diplomske naloge Helene Zupan. Nekaj sem dodala in spravila v lepšo obliko. Dodajam tudi tekst o zvrsteh koruze iz njenega dela. Se splača prebrat saj so tu tudi osnovne informacije o koruzi.

Za tole Perujsko Morado sem naknadno našla celo svojo zvrst: Zea mays amilácea cv. Morado

Koruza botanično ne spada v posamezne vrste, saj se poljubne koruzne rastline katerih koli tipov zrnja zlahka križajo med seboj. Medsebojno jih na podlagi različnih lastnosti in po obliki zrnja razvrščamo v posamezne zvrsti (convarietas). To razvrstitev je uvedel Grebenščikov (Tajnšek in sod., 1991). Ta sistematika koruze se je uveljavila predvsem v srednji in vzhodni Evropi, medtem ko uporabljajo v Ameriki starejšo, po kateri je koruza glede na notranjo in zunanjo morfologijo zrnja razvrščena v oblike. Uvedel jo je Sturtevant ob koncu prejšnjega stoletja. Obe klasifikaciji nista povsem skladni. Ker Sturtevantova sistematizacija ne pozna poltrdink (aorista) hibridi, je za srenjeevropske razmere uporabnejša sistematika po Grebenščikovu (Pregl. 1) (Tajnšek in sod., 1991).

Zobanka (dentiformis) je najbolj razširjena zvrst koruze. Njena značilnost so veliki pridelki suhe snovi in zrnja. Običajno dozorijo pozneje kot trdinke ali potrdinke. S selekcijo so glede na namen uporabe vzgojili zobanke z zelo specifičnimi lastnostmi. Nekatere zobanke vsebujejo 7 do 8 % kakovostnega olja za jedilne namene, za živilsko industrijo pa so zanimive bele zobanke. Iz njih izdelujejo koruzni zdrob, kosmiče, posebno moko, primerno za kekse, uporabljajo jo tudi v mešanici s pšenično moko za kruh (Tajnšek in sod., 1991).

Trdinke (vulgaris) imajo klen, zbit endosperm, njihova značilnost je povečana vsebnost karotenoidov in drugih barvil. Zaradi teh lastnosti in zadovoljive vsebnosti beljakovin so primerne za prehrano kokoši, tako nesnic kot kokoši za meso. V Sloveniji so že od nekdaj uveljavljene v prehrani ljudi, zlasti za izdelavo zdroba, po vsem svetu pa v industriji koruznih kosmičev in testenin. Zato dosegajo na svetovnem trgu višjo ceno kot zobanke. Večinoma imajo kratko rastno dobo, po pravilu so tudi manj rodovitne kot zobanke in poltrdinke. Prevladovale so med starimi slovenskimi domačimi populacijami koruze (Tajnšek in sod., 1991).

Poltrdinke (aorista) so hibridi, torej križanci med zobankami in trdinkami, in kot čiste linije ne obstajajo. Od genskega deleža enih in drugih je odvisen zunanji videz zrnja te zvrsti. Zato so možni tipi, ki se le malo razlikujejo od zobank, na drugi strani pa se lahko nekatere poltrdinke približujejo že tipu trdinke. Nekateri agronomi zato ločujejo tako imenovane polzobanke, to je tipe, ki se po videzu približujejo zobankam, in poltrdinke, ki so bolj podobne trdinkam. Zrnje poltrdink je večinoma debelejše kot zrnje trdink, primerno je tako za prehrano ljudi kot za krmljenje. Poltrdinke so kakovostni hibridi, večinoma zgodnejših zrelostnih razredov, ki so lahko tudi zelo rodovitni. Dokazano je, da obstaja genetsko opredeljena večja odpornost trdink in poltrdink proti nizkim temperaturam v primerjavi z zobankami. Zato jih med hibridi, ki so primerni za naše razmere najdemo več (Tajnšek in sod., 1991).

Pokovke (microsperma) so pri nas gospodarsko manj zanimive, saj jih pridelujemo le v omejenem obsegu. Tako rastlina kot storž in zrnje so manjši kot pri prej navedenih zvrsteh koruze, zato pa je zrnje zelo kakovostno. Po obliki je okroglasto ali podolgovato, podobno rižu, njegova notranja struktura pa je zbita. V primerjavi s trdinkami, kjer je osrednji del zrna moknat in zato bele barve, je pri pokovki povsem klen in sivorjave ali rumene barve. Pri segrevanju nad 120 do 150 ° se voda v celici opari, zato zaradi pritiska v delčku sekunde raztrga vse celične stene in poruši notranjo celično strukturo. Ta pojav slišimo kot pok, po čemer je ta zvrst tudi dobila svoje ime. Ob razletu se prostornina zrna poveča za približno 25-krat, obenem pa zaradi razrahljanosti meljaka (endosperma) postane bele moknate teksture. Tako pripravljena pokovka je prijetnega okusa, možna pa je tudi nadaljna obdelava v živilski industriji. Vzdrževanje pokovke je zahtevno, ker kakršno koli križanje z drugimi zvrstmi koruze pomeni njeno nepopravljivo izroditev (Tajnšek in sod., 1991).

Sladkorka je pri nas skoraj neznana, zato pa je razširjena v ZDA. V nasprotju s prej omenjenimi zvrstmi pride pri sladkorki do genetsko regulirane blokade spreminjanja mono- in disaharidov v škrob. Ob izgubljanju vode se zrnje začne krčiti in gubati ter dobi nepravilno obliko. Oličkani celi storži ali samo zrnje sladkorke so primerni za konzerviranje. Za te namene je primerno obdobje na prehodu iz mlečne zrelosti v voščeno, lahko pa jih uživamo tudi sveže (Tajnšek in sod., 1991).

Pri škrobnati sladkorki (amyleasaccharata) se del sladkorjev spremeni v škrob, del pa ne. Uporablja se za iste namene kot sladkorka (Tajnšek in sod., 1991).

Voščenka (ceratina) ima meljak sestavljen iz amilopektina. Ta se razlikuje od škroba normalne koruze po tem, da ima povečano viskoznost in lepljivost, zato je primeren za impregnacijo tkanin in za izdelavo pudingov, krem ter majonez. Voščenk v Sloveniji ne pridelujemo (Tajnšek in sod., 1991).

Plevenka (tunicata) ima podobno kot ječmen ali oves vsako zrno ovito v pleve. Poleg tega je storž tako kot pri drugih zvsteh koruze pokrit z ličjem. Oblika zrnja je lahko katerakoli, plevnata koruza torej ni vezana na značilno notranjo morfologijo zrna. Gospodarsko je plevenka nepomembna. Domnevajo, da je to praoblika koruze, iz katere so se razvile vse druge zvrsti koruze (Tajnšek in sod., 1991).

Tu je spuščen opis škrobnate - Zea mays convar. amylacea . Vzrok temu je verjetno, da se po Evropi sploh ne goji, tudi po S. Ameriki bolj malo, saj je rastlina toplih in suhih podnebij. Je najbolj občutljiva na dež in težko dozori. Je zelo mehka in ena najboljših za kruh, pecivo in parching (ni slovenskega prevoda), recimo praženje, a ne kot pokovka. Malo se poveča postane hrustljiva in mehka. Se pa dobi kar nekaj kultivarjev s krajšim zorenjem. Ti tudi pri nas lepo dozorijo, med najboljšimi (ta letos raste tudi pri meni) je Mandan Parching Lavender, sledijo Pink Hopi, Mandan Speckled, Mandan red... Škrobankam so najbližje zobanke saj imajo vejo vsebnost škroba kot trdinke.

Tudi pri škrobni sladkorki, bi dodala, da so te sorte zelo visoke z velikimi storži prav tako semeni do 1,5 cm celo 2 cm in rabijo najdaljši čas dozorevanja. Predvsem pa veliko toplote. In te so še najboljše za parching - praženje. Pri nas nikakor ne dozorijo. Morda če začnemo že zgodaj v rastlinjaku.

V glavnem koruze se med seboj zelo razlikujejo po vsebnosti škroba, beljakovin, olja... in s tem tudi po uporabnosti. Glavni sestavni deli koruznega zrna so meljak (endosperm), kalček in luska. Endosperm se deli na klenega ali moknatega. V tem se tudi razlikujejo škrobnata, zobanka in trdinka. Po deležu moknatega ali klenega meljaka. Škrobnata ima skoraj samo moknatega, trdinka pa samo klenega, zobanka pa je vmes. V glavnem tako se škrobnata najbolje obnese pečena (kruh, pecivo, praženje), trdinka kuhana (polenta, zdrob, makaroni), zobanka pa naj bi se skuhala in nato še popekla. Kot si polento delajo Italijani, ki jo najprej skuhajo in potem še spečejo v pečici, oni v glavnem uporabljajo belo zobanko. Sladkorko, prav tako škrobnato, se lahko za zimo pripravi tudi po naslednjem načinu, kot so to delali Indijanci, najprej jo v fazi mlečnosti skuhajo za par minut in nato posušijo. tako se odlično ohrani za kasnejšo uporabo, podobno kot sladko koruzo iz konzerve. Ostane malenkost bolj suha, ne tako vodena. Nedavno sem probala bobiče. morda kdo pozna. Mama je v Istri pri potepanju probala to specaliteto in naredila tudi doma, nekeko tako . Le da je bila notri še čičerika in prav po slednjem opisu obdelani in sušeni dve vrste koruze. Recept in nekaj tako sušene koruze je prinesla domov. Naredila je brez mesa. Saj je jed že sama po sebi močna. Nad jedjo smo bili navdušeni. Smile

Vir: Razen zadnjih treh odstavkov je ostalo copy paste iz diplomske http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/vs_zupan_helena.pdf, ostalo internet različni viri in knjiga Resilient gardener Carol Deppe

Pa še dva filmčka na temo opraševanja koruze in kako preverimo oprašitev.
https://www.youtube.com/watch?v=ZjWk9AM30Qo
https://www.youtube.com/watch?v=K7DiwD4N0T0

<hr>

Avtor: Aye-Aye

Sejančki koruze:

Avtor: Aye-Aye

Perujska koruza:

Avtor: Aye-Aye

Avtor: muha

Avtor: Aye-Aye

Perujska koruza:

Avtor: Aye-Aye

TwityPity

Koruza double red:

Avtor: vida

TwityPity

Koruza double red:

Avtor: vida

Andreja · Objavljeno: 12 Jun 2013 09:50 Naslov sporočila:

Moje izkušnje s koruzo: Leta 2011 sem prvič vzgajala sadike koruze v multiploščah (v vsako celico po eno seme) in čisto vse seme mi je vzkalilo. Tudi potem, ko sem jo presadila na njivo, se je koruza lepo prijela in prehitela tisto, ki sem jo sejala direktno v zemljo.

Sadike:

Po presajanju:

Harka · Objavljeno: 01 Sep 2013 15:48 Naslov sporočila:

Ali je kdo že sam opraševal koruzo, za čistost vrste? Sem ravno gledala en video na youtubu o tem. Very Happy

metuljc · Objavljeno: 01 Sep 2013 16:29 Naslov sporočila:

Misliš sorte, harka?
Pa si prepričana, da je koruza samoprašna? Moram reči, da ne vem, kako je s tem.

Harka · Objavljeno: 01 Sep 2013 16:33 Naslov sporočila:

Sorte, ja

Tisto na vrhu je moški cvet, laski na storžu pa ženski.

Baje storžek zaščitiš z vrečko še preden dobi laske (paziti moraš, da ima dovolj prostora za rast), ko pa vrh zacveti pa nanj povezneš drugo vrečko za 1 dan (baje je cvetni prah koruze "ploden" samo 1 dan oz. še manj) in potem ta cvetni prah potreseš po laskih in spet zaščitiš storžek.

pika · Pridružen/-a: 05.06. 2013, 11:18 Prispevkov: 1350

TwityPity, če boš shranjeval seme, se priporočam za par, prosim.

TwityPity · Objavljeno: 01 Sep 2013 19:35 Naslov sporočila:

pika, nobena iz zgornjih slik ni nikoli rastla pri meni. Za semena kontaktiraj Aye-Aye.
Lahko ti pa pošljem kakšen storž tiste rumene ki raste na poljih? Laughing

Ivčk · Objavljeno: 01 Sep 2013 20:18 Naslov sporočila:

Harka, jaz točno to počnem že nekaj let s svojo koruzo. Seveda vse sadike predvzgojim v rastlinjaku, da s tem pridobim na času in se izognem istočasnem cvetenju z 'navadno' koruzo na naših poljih. To je še dodatna mera zaščite, da ne pride do križanja.

Vzame pa veliko časa, da vse pripraviš in lahko samo upaš na suho vreme, ko so koruzice pokrite z vrečko...
_________________
Instagram profil: @iva.grasa.ig
Dostop do spletne ankete:
https://forms.gle/S3bLBtqhbhK1q6M6A

pika · Pridružen/-a: 05.06. 2013, 11:18 Prispevkov: 1350

Aja, bimbo! Saj piše pod sliko avtor Laughing

Sicer sem si pa pri Ivčk že nagledala Japonica Striped Maize, če bo na voljo, ko bo spet prodajala semena.

@Ivčk: ta sorta koruze pri nas dobro uspeva ali rabi daljšo sezono lepega vremena? Imela bi jo za okras, ampak bi jo pojedla tudi potem Very Happy

Ivčk · Objavljeno: 03 Sep 2013 16:46 Naslov sporočila:

Pika, letos je ne bom imela! Vsako leto imam samo dve do tri sorte koruz zaradi previdnosti in preprečevanja križanja.
Je pa seveda užitna kot mlada, jaz sem jo pobirala v mlečni zrelosti in jo kuhala kot navadno. Bila je okusna! Zori pa kot navadna koruza, nič dlje...
_________________
Instagram profil: @iva.grasa.ig
Dostop do spletne ankete:
https://forms.gle/S3bLBtqhbhK1q6M6A

greeny

Ima/goji mogoče kdo koruzo za pokovko? Ali mislite, da koruza, ki se kupi za pokovko kali in normalno zrase? Nekaj malo starejše še imam doma...

Marinka

Seveda jo lahko seješ. Samo pazi, da ne bo preblizu navadne koruze.
Kot otrok sem jo vedno sejala. Takrat še ni bila tako dostopna kot je sedaj. Danes jo daš samo v mikrovalovko in čez tri minute so že kokice Very Happy

_________________
Začni dan z nasmehom in vse bo lažje!

živa

Greeny, če boš dobil tako seme, da ob nastanku pokovke ni luščine na njej, se tudi jaz priporočam. Nekje sem brala o takšni koruzi, pa se več ne spomnim, kje.
_________________
Lp, Živa

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli