|
Gartlc Forum o vzgoji, negi, razpoznavanju in izmenjavi rastlin, sodelovanju z naravo ter druženju ljubiteljev vrtnarjenja
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
živa
Pridružen/-a: 10.06. 2013, 07:44 Prispevkov: 2431 Kraj: Žiri - NM
|
Objavljeno: 15 Nov 2022 11:07 Naslov sporočila: |
|
|
Moja Stanley je stara 8 let, nikoli nič imela, ker je zmeraj pozeba vse vzela. letos pa upognjene veje zaradi obilo plodov. Deblo je razpokano, škropim z bakrom. v nedeljo sem škropila in v eni razpoki goba sivo črne barve z belim robom, nič večja od kovanca za 2 €. Upam, da ne bo začelo drevo propadati.
čedalje huje napada naše drevje vse, kar lahko. Včasih smo pustili drevesa rasti, kot se jim je zdelo. brez obrezovanja in škropljenja.
Večino drevja imam na sejancu, samo tistega, česar ne dobim na sejancu, kupim na MM106 ali 107 ali na tipični podlagi za eno vrsto sadja. _________________ Lp, Živa |
|
Nazaj na vrh |
|
|
lpmami
Pridružen/-a: 17.07. 2013, 22:16 Prispevkov: 8333 Kraj: Povlje (nad Trstenikom) 620 mnm
|
Objavljeno: 15 Nov 2022 13:18 Naslov sporočila: |
|
|
Živa, a je bilo to včasih tudi na istem mestu in iste sadne vrste? _________________ Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje |
|
Nazaj na vrh |
|
|
noam
Pridružen/-a: 11.12. 2020, 09:24 Prispevkov: 133 Kraj: Krško
|
Objavljeno: 15 Nov 2022 14:49 Naslov sporočila: |
|
|
Pri meni je na slivah neka druga goba, ki počasi požre ves les, da v sredini debla in debelih vej nastane kar luknja. Dejansko ne ubije drevesa, ampak počasi mu slabi statiko, da se začnejo veje lomiti in potem lahko pride še kaka druga bolezen. Takole to zgleda od znotraj na starem drevesu, na katerem sem porezal prizadete veje:
Slike od zunaj nimam, zgleda pa to kot ena polkrožna zaobljena blazinica, ki se jo komaj opazi, ker je skoraj iste barve kot lubje. Razširi pa se po celem drevesu do najbolj zgornjih vej. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
živa
Pridružen/-a: 10.06. 2013, 07:44 Prispevkov: 2431 Kraj: Žiri - NM
|
Objavljeno: 16 Nov 2022 07:49 Naslov sporočila: |
|
|
lpmami, ne vem. _________________ Lp, Živa |
|
Nazaj na vrh |
|
|
lpmami
Pridružen/-a: 17.07. 2013, 22:16 Prispevkov: 8333 Kraj: Povlje (nad Trstenikom) 620 mnm
|
Objavljeno: 16 Nov 2022 09:04 Naslov sporočila: |
|
|
živa je napisal/a: | lpmami, ne vem. | Sprašujem zato, če so prej tista drevesa, ki so dobro uspevala, rastla na bolj ustreznem zemljišču oziroma so bile izbrane take vrste in sorte, ki so ns istem zemljišču dobro uspevale. _________________ Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Danilo
Pridružen/-a: 29.06. 2013, 14:37 Prispevkov: 746 Kraj: Kamnik
|
Objavljeno: 17 Nov 2022 09:30 Naslov sporočila: |
|
|
Debata o štorovkah me je spodbudila, da sem se bolj pozanimal o škodi, ki jo povzročajo. Res je, kot pišete, da je hud parazit, ki ogroža cele sadovnjake in ponekod tudi gozdove. Tudi moj zapis, da ne napada zdravih dreves, drži bolj pogojno. Podgobje štorovk se pod zemljo širi v velik organizem, ko postopoma doseže tudi korenine zdravih dreves in le vprašanje časa je, kdaj najde priložnost, da poseže v njegove korenine. Kar srhljivi zapisi so v vaših linkih in literaturi. Andrej Piltaver, eden najboljših pozavalcem pri nas, mi je med včerajšnjim mikološkim raziskovanjem terena potrdil navedbe in dodal nekaj zanimivih informacij. Kot učinkovita zaščita naj bi bil 80 cm globok jarek okoli zdravega drevesa, izkopan seveda preden ga doseže podgobje štorovke. Obolela drevesa s koreninami vred moramo odstraniti in sežgati. Pri tem bi morali biti karseda dosledni. Nekako tako ste tudi že pisali in koristno bi bilo, da si pri tem še naprej delimo izkušnje. S tem se kot kaže, spopadajo marsikje po svetu in zaenkrat kakšne dovolj učinkovite, enostavne in poceni rešitve še ni.
V Ameriki so začeli dodajati v olje motornih žag trose štorovkam konkurenčnih manj agresivnih gob, ki naj bi zasedle prostor v lesu. Katere so to, zaenkrat še ne vem, menda pa jih ponekod že prodajajo za ta namen. Čeprav nismo za to področje specializiran forum, bom zapisal, če še kaj izvem o tem. Enako prosim tudi ostale. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30 Prispevkov: 19309 Kraj: Medvode-okolica 420 m nv
|
Objavljeno: 17 Nov 2022 10:02 Naslov sporočila: |
|
|
Danilo, hvala!
Kdo od nas se je nedavno tega zavedal, da priljubljene štorovke, ki smo se jih tako zelo razveselili (še posebej okusne naj bi bile tiste iz sadovnjakov), predstavljajo tako nadlogo?
Bi kaj pripomoglo tudi , če bi jih dosledno sproti porezali, preden raztresejo trose? |
|
Nazaj na vrh |
|
|
metuljc
Pridružen/-a: 01.06. 2013, 13:30 Prispevkov: 9547 Kraj: Rimske Toplice, okoli 240 mnm
|
Objavljeno: 17 Nov 2022 10:35 Naslov sporočila: |
|
|
muha je napisal/a: | Danilo, hvala!
Kdo od nas se je nedavno tega zavedal, da priljubljene štorovke, ki smo se jih tako zelo razveselili (še posebej okusne naj bi bile tiste iz sadovnjakov), predstavljajo tako nadlogo?
Bi kaj pripomoglo tudi , če bi jih dosledno sproti porezali, preden raztresejo trose? |
Smo se...... |
|
Nazaj na vrh |
|
|
noam
Pridružen/-a: 11.12. 2020, 09:24 Prispevkov: 133 Kraj: Krško
|
Objavljeno: 17 Nov 2022 13:06 Naslov sporočila: |
|
|
@Danilo: Hvala za zapis! Kar se globine tiče, je menda odvisno tudi od sestave zemlje in od vlage, ampak večinoma naj ne bi šle globlje kot 30-40cm, tako da 80cm bo sigurno dovolj.
@muha: Rezanje trosnjakov ne igra posebne vloge. Kot prvo se okužbe ne širijo preko trosov, vsaj ne direktno (ti se menda uspejo naseliti samo na mrtev les), ampak po zemlji direktno z ene rastline na drugo, kot drugo pa naj bi bilo v večini primerov takrat, ko poženejo gobe, že zdavnaj prepozno, ker je to že zadnji stadij okužbe. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
metuljc
Pridružen/-a: 01.06. 2013, 13:30 Prispevkov: 9547 Kraj: Rimske Toplice, okoli 240 mnm
|
Objavljeno: 17 Nov 2022 15:54 Naslov sporočila: |
|
|
noam je napisal/a: | Kot prvo se okužbe ne širijo preko trosov, vsaj ne direktno (ti se menda uspejo naseliti samo na mrtev les), ampak po zemlji direktno z ene rastline na drugo, kot drugo pa naj bi bilo v večini primerov takrat, ko poženejo gobe, že zdavnaj prepozno, ker je to že zadnji stadij okužbe. |
Čemu potem trosi? To so razmoževalne celice, ki omogočajo pestrost, saj so nastale z mejotsko delitvijo in so torej genetsko različne, kot pri živalih spolne celice.
Zagotovo se spore naselijo tudi na žive rastline, verjetno pa res tam, kjer je kak del rastline mrtev, poškodovan,..., saj so to pač vstopna mesta hif v organizem. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
JernejZ
Pridružen/-a: 14.06. 2013, 21:46 Prispevkov: 101 Kraj: Jama (Mavčiče, 8 km južno od Kranja)
|
Objavljeno: 17 Nov 2022 21:20 Naslov sporočila: |
|
|
Danilo, če imam prav v spominu, so nekatere žveplenjače (Hypholoma) konkurenčne štorovkam.
Na hitro, če poiščem na guglu, recimo: "Hypholoma fasciculare is regarded as a potentially effective biocontrol agent against Armillaria root disease." .. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
noam
Pridružen/-a: 11.12. 2020, 09:24 Prispevkov: 133 Kraj: Krško
|
Objavljeno: 18 Nov 2022 08:11 Naslov sporočila: |
|
|
metuljc je napisal/a: | Čemu potem trosi? To so razmoževalne celice, ki omogočajo pestrost, saj so nastale z mejotsko delitvijo in so torej genetsko različne, kot pri živalih spolne celice.
Zagotovo se spore naselijo tudi na žive rastline, verjetno pa res tam, kjer je kak del rastline mrtev, poškodovan,..., saj so to pač vstopna mesta hif v organizem. |
Samo ponavljam, kar sem prebral. To je, da trosi statistično nimajo pomembne vloge pri širjenju okužbe. Sklepam, da ima zdravo nepoškodovano drevo načeloma dovolj močno obrambo, da se goba ne more naseliti nanj preko trosov. No, če je poškodovano, potem pa ja. In seveda se goba s trosi razmnožuje, ampak rabi mrtev les, da se lahko trosi "primejo". Zato se tudi ne sme puščati štorov, ker je to potem lahko v sadovnjaku vstopna točka za okužbo, čeprav je prej tam ni bilo. Ampak kot rečeno, primarno naj bi se okužba širila z rizomorfi iz ene rastline na drugo. To pomeni, da se v bistvu širi in raste ena sama posamezna gliva, ki počasi žre cel drevesni sestoj. Menda naj bi bil po velikosti in masi največji posamezni organizem na svetu ravno neka vrsta štorovke. Nekje v Ameriki so menda našli eno, ki prekriva površino cca 8 kvadratnih kilometrov (800 hektarov)! Z DNA analizo so ugotovili, da gre za en sam organizem, ki je pač tako velik. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
metuljc
Pridružen/-a: 01.06. 2013, 13:30 Prispevkov: 9547 Kraj: Rimske Toplice, okoli 240 mnm
|
Objavljeno: 18 Nov 2022 08:14 Naslov sporočila: |
|
|
V Kanadi je ta štorovka. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Danilo
Pridružen/-a: 29.06. 2013, 14:37 Prispevkov: 746 Kraj: Kamnik
|
Objavljeno: 18 Nov 2022 09:30 Naslov sporočila: |
|
|
V Kanadi so jo določili. Podobno velikih je najbrž še več po svetu. Noamov zapis o žveplenjači je lahko odličen podatek. Če bom katero od žveplenjač (listavce ima najraje opečna) še našel pred zimo, jo bom skušal prenesti na kak sveže posekan vsaj po videzu nenaseljen les za poizkus. Predlagam, da to naredi še kdo z konkretnim problemom v sadovnjaku. Mogoče, mogoče in optimistično bi naselitev uspelo celo, kjer se je okužba drevesa začela le na enem delu. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Andrej Banko
Pridružen/-a: 31.05. 2015, 08:51 Prispevkov: 5227 Kraj: Domžale
|
Objavljeno: 18 Nov 2022 09:35 Naslov sporočila: |
|
|
A žveplenjača po potem nič ne škodi drevesom ? |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|