 |
Gartlc
Forum o vzgoji, negi, razpoznavanju in izmenjavi rastlin, sodelovanju z naravo ter druženju ljubiteljev vrtnarjenja
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
mravlja
Pridružen/-a: 21.05. 2016, 12:50
Prispevkov: 4288
Kraj: Loka
|
 Objavljeno: 08 Okt 2022 18:01 Naslov sporočila: Mikoriza |
 |
|
Nekaj podrobnosti o mikorizi je najti tudi TULE
dodala: muha
<hr>
Hoj, figula, lepo te je spet brati!
Mikorizo... Mikorize v podrobnosti še nisem študiral. Imaš ime kake dobre literature zanjo, kakšne knjige... - nekaj za čez zimo. Za čez zimo, za pod kovter  ... - da me ne bo zeblo, itak. |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
figula
Pridružen/-a: 23.06. 2014, 21:26
Prispevkov: 3112
Kraj: MS
|
| Objavljeno: 08 Okt 2022 21:23 Naslov sporočila: |
|
|
| mravlja je napisal/a: | Hoj, figula, lepo te je spet brati!
Mikorizo... Mikorize v podrobnosti še nisem študiral. Imaš ime kake dobre literature zanjo, kakšne knjige... - nekaj za čez zimo. Za čez zimo, za pod kovter ... - da me ne bo zeblo, itak. |
Mikoriza je skupno ime za glive, ki vstopijo in zrastejo direktno v rastline in jim prinesejo "še topla" hranila. Če jih vzamemo kot celoto, so tudi eden izmed 4 trenutno znanih načinov naravnega hranjenja rastlin (človek si v svoji neskončni ošabnosti domišlja da ve, kaj rastlinam v nekem trenutku "manjka" in da je on zadolžen za hranjenje (gnojenje  ) ubogih nebogljenih rastlin).
Rastlina jih s svojimi biskvitki in sladkorčki snubi in vabi rastoče glive in hkrati prebuja njihove speče spore v okolici svojih korenin. In mikoriza sledi tem bombončkom kot Janko in Metka in skozi posebne receptorje na rastlini vstopi vanjo.
Rastlina reče: "Hop, pa te imam 😊. Če želiš še naprej prejemati moje kekse in tortice, je tukaj nakupovalni listek - prinesi mi nekaj cinka, kalcija, mangana in ne pozabi na molibden! Malo vode bi mi tudi prav prišlo."
Gliva (mikoriza) reče: "Ni problema! Večino teh hranil imam, pohitim le še po mangan."
Gliva s svojimi encimi razgradi bodisi organsko bodisi kristalno snov na osnovne sestavine - tako dobi tudi želeni molibden in ga transportira v rastlino.
Hitrosti izmenjave hranil, ki jih mikoriza že ima v sebi in med rastlino seveda ne moremo meriti, ocenjujejo pa, da so potrebne le sekunde, da je rastlina sita, srečna, brez stresa in ima vse potrebno, da izdela svoje mojstrske kemijske spojine za svojo rast ali obrambo pred škodljivci.
Najbolj znani mikorizni povezavi sta endo in ecto. Endo je najbolj razširjena, obstajajo tudi DIY načini, kako si sami vzgojimo njene spore. Endo gliva vstopa direktno v rastlinske celice in tja tudi dostavi hranila.
Ecto povezav je sposobna manjša skupina rastlin, med njimi je največ dreves. Tudi kostanj. Tukaj se mikoriza razrašča v medceličnih prostorih. Za te spore ne obstaja DIY in jih je treba kupiti.
Mikorizo je dobro kupiti "čim bližje" domu. Mislim, da so spore, ki jih trži "mikoriza.si" iz Češke, kar bi recimo še bilo sprejemljivo. Je pa potrebno ob dobavi natančno pogledati vse datume, namreč komercialno pridobljene spore niso kaljive v neskončnost. Ob pravilnem skladiščenju ohranijo svojo vitalnost cca 9 mesecev. Če so datumi na embalaži prestari, je treba takoj reklamirat, ker smo kupili mrtvo snov.
Žal neke poljudne in branju prijazne literature o mikorizi nimam. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mravlja
Pridružen/-a: 21.05. 2016, 12:50
Prispevkov: 4288
Kraj: Loka
|
| Objavljeno: 09 Okt 2022 16:27 Naslov sporočila: |
|
|
Figula, hvala ti za izčrpen zapis.
Sicer vidim, da debate nisem začel na čisto pravem kraju (čeprav verjamem, da pride prav tudi pri vzgoji kostanja), vseeno pa še na hitro povprašam: ali imaš kake izkušnje z mikorizo pri vzgoji vlončenih sadik (sadja)? Razmišljam, da bi kostanje dal na kaljenje (in na vzgojo v prvem letu) v lonce. Se mi zdi, da bi jim pospešena rast korenin (kot ena od pozitivnih učinkov mikorize) dobro dela. Tudi sam bi jih tako to leto laže "prenašal" - oz. se jim izogibal. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
metuljc
Pridružen/-a: 01.06. 2013, 13:30
Prispevkov: 9547
Kraj: Rimske Toplice, okoli 240 mnm
|
| Objavljeno: 09 Okt 2022 16:51 Naslov sporočila: |
|
|
Mikoriza je ODNOS med glivo (njenimi hifami) in rastlino (njenimi koreninami.
Le in samo to je strokovno korektna uporaba izraza mikoriza. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
figula
Pridružen/-a: 23.06. 2014, 21:26
Prispevkov: 3112
Kraj: MS
|
| Objavljeno: 10 Okt 2022 20:11 Naslov sporočila: |
|
|
| mravlja je napisal/a: | Figula, hvala ti za izčrpen zapis.
Sicer vidim, da debate nisem začel na čisto pravem kraju (čeprav verjamem, da pride prav tudi pri vzgoji kostanja), vseeno pa še na hitro povprašam: ali imaš kake izkušnje z mikorizo pri vzgoji vlončenih sadik (sadja)? Razmišljam, da bi kostanje dal na kaljenje (in na vzgojo v prvem letu) v lonce. Se mi zdi, da bi jim pospešena rast korenin (kot ena od pozitivnih učinkov mikorize) dobro dela. Tudi sam bi jih tako to leto laže "prenašal" - oz. se jim izogibal. |
Sicer nimam izkušenj z mikorizo v loncih, pa dajva tole malo razčlenit, ker mislim, da se ne bo obneslo:
- sadika je v loncu in ti bi želel več in večje korenine - to bi moral biti zelo veliiik lonec, da ne bi sadika zadavila sama sebe
- mikoriza ne pospešuje rasti korenin direktno, njena naloga je hranjenje rastline, za stimulacijo rasti korenin in koreninskih laskov so odgovorni drugi procesi in drugi mikroorganizmi. Ko boš na toplem pod odejo  lahko pogledaš Rhizophagy cycle.
- gliva je največji organizem na zemlji, ti pa bi jo rad ujel v majhen lonec , ti lump ti |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mravlja
Pridružen/-a: 21.05. 2016, 12:50
Prispevkov: 4288
Kraj: Loka
|
| Objavljeno: 21 Okt 2022 03:39 Naslov sporočila: |
|
|
| Figula, imam navado, da šibkejše ali meni dragocenejše rastlince (običajno so to sadna drevesca) prvo zimo prezimim v kleti. Tako sem napravil tudi zadnjo zimo s sadiko s po mojem mnenju dokaj malo koreninami. Sadika seveda ni bila dovolj močna in sem jo do poletja izgubil. Razmišljam, če bi z dodatkom ustreznih glivic obstala. Tudi za druge bi rad poskrbel na podoben način. Gornjo temo si bom ob prvi priliki podrobneje preučil. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
figula
Pridružen/-a: 23.06. 2014, 21:26
Prispevkov: 3112
Kraj: MS
|
| Objavljeno: 23 Okt 2022 21:59 Naslov sporočila: |
|
|
| mravlja je napisal/a: | | Figula, imam navado, da šibkejše ali meni dragocenejše rastlince (običajno so to sadna drevesca) prvo zimo prezimim v kleti. Tako sem napravil tudi zadnjo zimo s sadiko s po mojem mnenju dokaj malo koreninami. Sadika seveda ni bila dovolj močna in sem jo do poletja izgubil. Razmišljam, če bi z dodatkom ustreznih glivic obstala. Tudi za druge bi rad poskrbel na podoben način. Gornjo temo si bom ob prvi priliki podrobneje preučil. |
O, ta navada je pa tudi meni zelo znana . Za posebne rastlinice se pa splača potrudit in poskusit vse mogoče  . Nekaj napotkov glede mikorize, da bo vsaj kaj možnosti za njen učinek:
1. Najprej ugotovi s katero vrsto se tvoja rastlina pogovarja: ali je endo ali je ecto. V primeru kostanja - je ecto, za ostale bo povedal stric google. Recimo takole: https://www.bio-organics.com/pages/specific-plants-trees-endo-mycorrhizae-and-ecto-mycorrhizae
2. Ko kupiš paketek ustrezne mikorize, je nujno pogledati vse datume, ki so na škatlici. Namreč cenejše komercialno pridelane spore (mešički) niso prav dolgo kaljive. Pridobivajo jih takole: ko rastlina zaključuje svojo vegetacijo, preneha hraniti mikorizo. Ta v korenini naredi mešičke (vesicles), kjer shrani hranila. Ti mešički so kot speče spore. Kadar kupimo mikorizne glive, običajno (pri cenovno ugodnejših ponudbah), dobimo te mešičke. Proizvajalci posušijo z mikorizo kolonizirane korenine, jih razrežejo in to kupimo kot inokulant mikorize. Prave spore, kaljive več sto let naredi mikorizna gliva izven korenin; komercialno jih pridobivajo v akvaponičnih sistemih. Te spore so seveda precej dražje.
Prav bi bilo, da sta navedena oba datuma: ko so bile korenine nabrane za nadaljnjo obdelavo in do kdaj je zadnji rok uporabe. Namreč ti mešički so kaljivi max 9 mesecev oz. še manj, če niso pravilno skladiščeni.
3. Spore je potrebno spraviti čim bližje koreninam. Ko presajaš/sadiš je to enostavno, pri že ulončeni rastlini je dobro s palčko narediti luknje skoraj do dna in vanje stresti pripravek - tekoč ali v prahu, odvisno od izbranih gliv. Ko mikorizna gliva kali, ima le 24-48 ur časa, da najde korenino, vstopi vanjo in dobi od rastline energijo. Če se to ne zgodi, gliva umre.
4. Da bo gliva lahko z razgradnjo pridobila hranila, ki jih bo rastlina želela, je dobro dati v lonec čim bolj pester nabor snovi: dobri so storži, listje, ne presejan kompost kot organska masa, pesek oz. kamenčki, .... Ko si bo rastlina npr. zaželela molibden, cink, kalcij, .... mora imeti mikorizna gliva na voljo dovolj surovin, iz katerih bo s svojimi encimi potegnila/razgradila te elemente/hranila.
Prosim nikar ne "glivice". To se sliši kot nekaj, kar ti zraste med nožnimi prsti . So kar preprosto glive .
Naj ti vse rastlinice lepo uspevajo  |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mil
Pridružen/-a: 26.04. 2015, 12:04
Prispevkov: 1433
Kraj: Zagorje- pri Pivki, južno od Postojne
|
| Objavljeno: 24 Okt 2022 09:15 Naslov sporočila: |
|
|
Pozdrav
Hvala Figula
To pa je zame popolnoma nov svet. Je pa čudovito. Neznano, skrito, potrebno vsaj premisleka, kaj vse obstaja v zvezi z rastlinami.
Lepo bodimo, Mil |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mfranc
Pridružen/-a: 05.06. 2013, 09:01
Prispevkov: 4681
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 24 Okt 2022 10:24 Naslov sporočila: |
|
|
Morda bi/bo kdo napisal kaj bolj konkretnega o mikorizi? Vem da določene rastline to bolj potrebujejo kot druge; pomeni da ene rastline mikorizo dobesedno življensko potrebujejo, druge pa lahko lepo vzgajamo brez tega.
Sam sem že pred desetletji z mikorizo pripravil teren za talne, vrtne orhideje.
Pa tudi kakšni bolj ubogi borovnici sem rešil življenje .... 
_________________
mfranc |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Danilo
Pridružen/-a: 29.06. 2013, 14:37
Prispevkov: 746
Kraj: Kamnik
|
| Objavljeno: 24 Okt 2022 19:54 Naslov sporočila: |
|
|
| Malo sem zmeden z Figulino razlago. Da mikorizne glive v stopajo v celice rastlin? Najbolj znana mikorizna goba je Jurček oz vsi gobani. S svojim podgobjem se veže na korenine ustreznih dreves in tu poteka medsebojna izmenjava koristnih snovi. Očitno je več vrst mikorize in spet nekaj novega za branje. Nikoli konca učenja. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
metuljc
Pridružen/-a: 01.06. 2013, 13:30
Prispevkov: 9547
Kraj: Rimske Toplice, okoli 240 mnm
|
| Objavljeno: 24 Okt 2022 20:57 Naslov sporočila: |
|
|
| Danilo, 4 tipi so. Najpogostejša, značilna za večino kopenskih rastlin (omogočila je prehod radtlin na kopno pred 450 mio let) je arbuskularna. Hife gliv prodrejo v celice korenin in v njih tvorijo drevesaste razrasti, kar enormno poveča izmenjalno površino med celico rastline in hifo glive. Druga je ektomikoriza, ko gliva ovija korenino, v same celice pa ne prodre. Posebni obliki sta še erikoidna, značilna za družno vresovk in ona, značilna za kukavičevke, kjer so hife ustrezne glive v bližini semena pogoj, da seme sploh kali. Seme je namreč povsem brez hranilnih snovi za kalitev in začetno rast kalčka. Odnos se seveda ohrani vse življenje kukavičevke. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
figula
Pridružen/-a: 23.06. 2014, 21:26
Prispevkov: 3112
Kraj: MS
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Danilo
Pridružen/-a: 29.06. 2013, 14:37
Prispevkov: 746
Kraj: Kamnik
|
| Objavljeno: 25 Okt 2022 07:41 Naslov sporočila: |
|
|
| Hvala za razlage in delitev informacij. Neverjetno, kako je narava "organizirana". In uf, človek se gre bosti z njo! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
figula
Pridružen/-a: 23.06. 2014, 21:26
Prispevkov: 3112
Kraj: MS
|
| Objavljeno: 27 Okt 2022 00:35 Naslov sporočila: |
|
|
| Danilo je napisal/a: | | Hvala za razlage in delitev informacij. Neverjetno, kako je narava "organizirana". In uf, človek se gre bosti z njo! |
Imaš prav! Še več - mikorizne glive so eden od petih trenutno znanih mehanizmov kako se rastline hranijo.
In človek si v svoji neskončni ošabnosti domišlja da ve kaj oz. katera hranila rastline rabijo in "kaj jim manjka". Le rastline same vedo, kaj v vsakem trenutku svoje rasti potrebujejo in to tudi sporočajo svojim mikrobom, s katerimi so skozi milijone let razvile uspešno sodelovanje.
Če pa teh mikrobov ni v zemlji (ker smo jih s svojimi nespametnimi dejanji ubili), se rastlinam slabo piše. Kličejo na pomoč in te pozive zelo dobro prepoznajo "škodljivci", ki so čistilni servis mame Narave. Pridejo in pospravijo. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
