 |
Gartlc
Forum o vzgoji, negi, razpoznavanju in izmenjavi rastlin, sodelovanju z naravo ter druženju ljubiteljev vrtnarjenja
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
Garden-ja
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 09:40
Prispevkov: 2496
Kraj: okolica Kopra
|
 Objavljeno: 08 Jul 2013 13:36 Naslov sporočila: Razmnoževanje vrtnic |
 |
|
Glej tudi:
- Podlage za vrtnice
- Potaknjenci vrtnic - cepljenje
dodal: TwityPity
----
| Citiram: | | Članica prosi za poročanje o uspešni metodi razmnoževanja. |
| Citiram: | babaco:
Jaz se z potaknjencem prej pogovorim. |
| Citiram: | Članica poroča, da vrtnice razmnožuje z poševnim rezom malo pod očesom. Potem jih da v kvalitetno zemljo, pokrije s prozorno vrečko in jo pritrdi, da vlaga ne uhaja.
Na steblu naj bodo 2 ali trije listi, malce jih poreži.
|
| Citiram: | Članica pravi, da vrtnice razmnožuje s polzrelimi potaknjenci, torej z vejami, ki so cvetele. Odreže med 10 in 15cm, odvisno od razdalje med členki. Spodnji rez tik nad členkom.
Potakne tako, da sva dva členka v zemlji.
Postavi jih na svetlo mesto a ne na direktno sonce, v vlažno zemljo. K višji vlagi pripomore tudi to, da jih prekrijemo z zgoraj odprto prerezano plastenko.
|
| Citiram: | arena:
Lani v avgustu, sem pri sestrični dobila 11 potaknjencev vrtnic. Potaknila sem jih na gredico v vrtu. Po mesecu dni so mi začeli odganjati. Čez zimo sem jih pokrila s smekovimi vejami. Pred desetimi dnevi sem jih posadila na stalno mesto, kjer veselo rastejo. Vsi potaknjenci so naredili korenine. |
| Citiram: | Orhy:
Ali zdaj (opomba: april) ni primeren čas, da nastavim v vrtu nove podtaknjence vrtnic ? |
| Citiram: | arena:
Probaj, mogoče se zakoreninijo. Jaz čez celo leto nekaj potikam in se mi večinoma vse zakorenini.
|
| Citiram: | | Članica pravi, da ima na potaknjencih steklene kozarce, jih lahko odstrani? |
| Citiram: | muha:
Odstraniš jih lahko takoj, ko potaknjenci pričnejo rasti.
Rast ne pomeni prvega brsta, ki se je odprl. Tisti začetni listki izvirajo ponavadi še iz hranil v lesu. Takrat, ko se novi poganjek nenehno podaljšuje vemo , da rastlina že črpa hrano preko korenin.
|
| Citiram: | muha:
Še nekaj bi dodala.
Ne vem, ali imaš potaknjence v senci, delni senci ali na soncu. Če so na soncu bi jim čez poletje znalo škoditi - ne vem zagotovo, bojim pa se , da bi bilo pod kozarcem prevroče, razen če boš okrog nasadila višje rastline, ki ga bodo prekrile. Sama sem svojčas tako ukoreninila dva potaknjenca, v pretežni senci, kozarca sem pustila čez zimo, nanju pozabila in odkrila enkrat naslednje poletje, ko sta bila že polna zelenja. In vrtnici sta veselo rastli dalje ...
|
| Citiram: | | Članica odgovarja, da so na žgočem soncu. |
| Citiram: | muha:
Žgoče sonce bo problem. Jaz bi poskusila tako, da bi pol potaknjencev pustila stalno pokritih, polovico bi jih odkrila, vendar okrog njih nastlala debelo zastirko, da bi imeli čimbolj vlažno zemljo. Vse skupaj z zmerno mero skeptičnosti.
To okoli sušenja vršičkov je bilo pri meni ponavadi znak, da je potaknjenec propadel. Izčrpal je samega sebe in se izsušil, preden se je ukoreninil. Lahko, da je bilo pri tebi odločilno ravno to, da jih odkrivaš, s čimer izgubijo preveč vlage. (za ilustracijo: lani sem za natič pri grahu uporabila porezane veje sirskega hibiskusa. Vse so ozelenele - seveda se je to zelenje po kakih 14 dneh posušilo, ampak prve dni je izgledalo zelo zanimivo. Tudi sveže odrezane fižolovke so mi že zelenele)
Svetujem ti, da potaknjence ukoreninjaš kje na robu vrta, ali na severovzodni strani hiše, pač nekje, kjer bo malo sonca, zavetje, rahla humuzna, stalno vlažna zemlja in kjer ti bodo večkrat na očeh. Na stalno mesto jih presadiš šele takrat, ko ti malce zrastejo - jeseni ali naslednje leto.
Še nekaj: nikoli doslej se mi še ni ukoreninil lesnati potaknjenec, pri katerem sem bila preveč firbčna in ga pulila, da bi videla, če ima kaj korenin. Na prvo misel nerazumljivo, saj sem ga takoj vtaknila nazaj, ampak izgleda, da se spremeni "mikro okolje" v zemlji in ga to dotolče.
|
| Citiram: | Linda:
Jaz bi dodala svojo metodo :
Lani ob enakem času sem dobila podarjene veje vrtnic,potaknila sem jih kar na stalno mesto,izkopala sem luknjo enako za sajenje vrtnic ,potaknjence sem položila(za vsak slučaj sem dala več vej) poševno v jame ,ko sem jamo zasipavala sem zasipala cele ,da ni bilo vidno nič na površini.Pozimi sem čeznje položila smrekove veje.
Uspeh bi bil popoln,če mi jih otroci spomladi ne bi pohodili.
Moram poudariti,da nisem potrebovala raznih kozarcev za pokrivanje
upam,da še komu uspe po tej metodi vzgojit rožice
na poceni in nekompliciran način |
| Citiram: | orhy:
linda,
me zanima, ali odrežeš potaknjencu vrh preden ga zasipaš v zemljo ?
hvala |
| Citiram: | linda:
Vrha pri mojih ni bilo ,ker so bile to veje,ki so pred tem cvetele,lahko jih narežeš na več delov morajo ostati najmanj tri očesa.Pa paziti moraš,da jih pravilno obrneš.Jaz jih letos ne bom potikala,ker jih imam dovolj je lani bil kar lep uspeh. |
| Citiram: | silva30:
Lani sem naredila potaknjence vrtnic konec avgusta. Narezala sem jih na tri očesa, v zemljo sem potaknila dva očesa , poševno odrezano vejico, iz zemlje je gledalo eno oko z ravno odrezano vejico. Preko njih sem poveznila kozarce za vlaganje. Tako sem vzgojila 6 sadik vrtnic roza barve, ki čakajo na svojo gredo.
Letos sem ta čas zamudila, zato bom poskusila tudi sedaj, ker so vaši poizkusi v tem času tudi uspešni. |
_________________
Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ... |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
Garden-ja
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 09:40
Prispevkov: 2496
Kraj: okolica Kopra
|
| Objavljeno: 08 Jul 2013 13:45 Naslov sporočila: |
|
|
| Citiram: | silva30:
Zima se počasi poslavlja, pri obhodu mojih rožic sem ugotovila, da bo verjetno kar nekaj potaknjencev vrtnic uspelo. Tiste, ki sem pokrila s kozarci vsi odganjajo, ostali pa samo delno. |
| Citiram: | | Članica pravi, da dobi velikokrat vrtnice v dar, in da so številne tako lepe, da bi jih potaknila. Bi uspelo? |
| Citiram: | silva30:
najbolje je kar preizkusiti.
Po moje bodo potaknjenci iz domačih vrtnic sigurno uspeli(potrbno je pa
upoštevati primeren čas - jesen)
Kako bi se pa obnesle vrtnice iz cvetličarn je pa najbolje preizkusiti.
|
| Citiram: | muha:
Vrtnico rugozo - japonski šipek - je možno uspešno razmnožiti tudi s semenom.
Letos so prvič zacveteli 3-letni sejančki. Barva je ostala enaka matični rastlini.
Domnevam, da bi se tako dalo razmnožiti vse, ki tvorijo šipek in ta dozori. Le rast ne vem, če bi bila tako hitra, kot pri rugozi.
|
Ja, rugozo res uspešno razmnožujejo s šipki. Večji žlahtnitelji take vrtnice prodajajo po zelo ugodnih cenah v večjih količinah za žive meje.
Na tujih forumih sem zasledila, da marsikateri "čisto navadni smrtnik" na enak način poskuša tudi z drugimi vrtnicami čeprav ne oblikujejo večjega rdečega šipka (semensko glavico imajo vse), koneckoncev je to tudi način, kako vrtnico križajo.
Seveda so potomci drugačni od staršev vendar nam prav to lahko da novo, še bolj zanimivo vrtnico.
Ravno pred par dnevi sem prebrala, da na trg končno prihaja prva slovenska registrirana križana vrtnica - Prešeren.
| Citiram: | linda:
Letos sem spet naredila potaknjence vrtnic.
Ker nisem mogla pripraviti grede za nove vrtnice sem jih potaknila kar na vrt v večji lonec,ki ostane od nakupa |
| Citiram: | Jamain:
Potaknjeci so huda stvar, če se jih lotiš resno in množično, imaš približno 20% uspeh - govorim seveda o poskusih doma, ne o profesionalcih. Osebno imam veliko raje cepljenje - rastline se hitreje in bolje razraščajo, postopek pa daje izplen kakih 90 %. Cepi se najraje na podlage Rosa canina 'laxa', potrebno je le eno oko, ne pa vejica in v enem letu imate že odlično sadiko. Sejančke 'laxe' se da dobiti izredno poceni (kakih 10 centov na komad, nam jih je priskrbel g. Škorjanec). Cepljenje je zelo zelo enostavno - ko ti nekdo pokaže. Moj mož se je lani navdužil in pocepil dvesto sadik, ki smo jih potem večinoma podarili - naš vrt ne prenese toliko rastlin...
Skratka, cepite vrtnice, je lažje, uspešnejše in hitreje!
|
| Citiram: | 1vrtnica:
Ja, super!!! Tudi tega še ne obvladam(o). Ampak, če se naučimo, kar Jamain pravi da ni tako težko, pa lahko sčasoma, ko nam naše vrtnice zrasejo, kupujemo le še tiste, ki jih ne bi imela katera od nas (velja seveda za antične vrtnice)....To je pa skoraj prelepo, da bi bilo res. |
| Citiram: | tinko:
Podobno idejo sem imel tudi sam, a je nisem javno izrazil. Letošnje vrtnice sem posadil dovolj globoko, da bi morale prosto podivjati s stranskimi odganjki in ne bo potrebno dodatno ukoreninjanje, če bi kdo želel imeti sadiko. Cepljenje je enostavno, če imaš ustrezno podlago. Tudi tehniko cepljenja se naučiš hitro. Ali je kaka stvar, ki se je ne da priučiti ?
Moj predlog je, da začnemo bolj načrtno zbirati rastline (ne samo vrtnice) in se povezovati in izmenjavati. Nekdo npr. nabavi nekaj rastlin, jih drugo leto razmnoži in menja z ostalimi. Vrtovi bodo morda v nekaj letih postali podobni, a precej pestri in zasajeni z raznovrstnim cvetjem.
Menim pa, da ne kičasto. Nekaterim je všeč le ena barva in njeni odtenki in bo zbiral rastline le v tej barvi z vsemi niansami, drugim le nekaj rastlin v vsej njihovi raznobarvnosti .
|
Nad potaknjenci in vrtnicami, razmnoženimi iz potaknjencev, nisem niti najmanj navdušena ampak to, da bi pa sama znala cepit... mmmmmmm, juhuuuu, magari. Very Happy
Sem si postopek že večkrat ogledovala v knjigah ampak poskusila pa nisem še nikoli, ker samo s pogledom v knjigo ne gre. Podlage pa prodajajo tudi v Italiji, se jih dobi brez večjih problemov.
V glavnem, sem interesent in pozdravljam idejo. V "ponudbi" pa ne bodo samo vrtnice iz naših vrtov ampak se da kako vejico dobiti tudi v parkih. Spomladi bo otvoritev novega rožnika v Trstu in baje da je tam na stotine antičnih vrtnic in ramblerjev.
O tem, da se zaščitenih vrtnic ne sme razmnoževati, sem pa že enkrat pisala in izpadla malo uhm škrta? no, drugi aspekt pa je, da se baje zelo težko primejo ali pa praktično ni nobene možnosti, da bi se.
V društvu bo baje enkrat februarja delavnica obrezovanja in menda tudi cepljenja, bi bilo pa fajn, da nam to pokaže tudi Jamain, če bo seveda želela.
| Citiram: | 1vrtnica:
Tinko, včasih kaka ideja ob pravem trenutku kar sama od sebe poleti v javnost.
Delavnica cepljenja vrtnic bi res bila fajn. Garden-ja, prosim obvesti nas, ko bo. Tam bi se lahko tudi dobili in še dodatno razdelali to idejo, ' v živo'. |
Brez skrbi, ko izvem za katerokoli predavanje ali delavnico v zvezi z vrtnicami, sporočim.
Bo pa tole predavanje vodeno samo v italijanščini.
| Citiram: | 1vrtnica:
ojej, a se hecaš?? Potem bomo rabili prevajalca... |
Jah, menda ga ne bo. Ampak do takrat je še dober mesec, pustimo času čas.
| Citiram: | Jamain:
Tinko, ideja je super, rastlin z vrtnicami na čelu pa itak tako ogromno, da se ne bojim dolgčasa na slovenskih vrtovih. |
| Citiram: | DSGZ:
A mi lahko kdo posreduje kakšen link o cepljenju vrtnic,... sam sem nekaj googlal pa ne najdem nič pametnega...
Sicer pa moram napisat, da je ta podforum o vrtnicah prav super prebirat |
DSGZ, izvoli:
Razmnoževanje vrtnic.
| Citiram: | Jamain:
Garden-ja, jaz sem malo raztresena in sem komaj danes pošteno prebrala tvoj post o cepljenju - ni problema za pokazat, ampak bolje, da to stori moj mož, kot jaz. Sicer pa, če društvo organizira kako zadevo, lahko poprosimo Edija Prošta, da on pokaže, ki je nas naučil. Verjetno je edina stvar, ki jo je treba imeti s sabo v tem primeru, material za cepljenje: podlaga, nož, nekaj za povezat.
Glede modernih sort in cepljenja: vse se prime, ne se bat, samo malo je protizakonito in jaz nisem nikoli govorila o tem, ne?
|
_________________
Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ... |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Garden-ja
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 09:40
Prispevkov: 2496
Kraj: okolica Kopra
|
| Objavljeno: 08 Jul 2013 14:04 Naslov sporočila: |
|
|
| Citiram: | tinko:
Nas je več, ki to obvladamo. Tako, da ne bo problema s prikazom. Glede cepljenja sem si predstavljal, da bi vsak član, ki se s tem ukvarja, na srečanju predstavil svojo tehniko in povedal prednosti in pomanjkljivosti tehnike. |
Za moderne sem mislila, da se s potaknjenci nerade razmnožujejo, pri nekaterih je baje uspeh nižji od procenta, vsaj tako poročajo po tujih forumih. Se pa s tem nisem nikoli ukvarjala tako da s prve roke ne vem.
Letos sem se tudi sama zanimala za šolo cepljenja ampak od Prošta nisem dobila nobenega odgovora. Na februarski tečaj bom šla zagotovo bom pa z veseljem pogledala tudi to, kar ste pripravljeni pokazati tudi ostali.
| Citiram: | Jamain:
Ja, glede potaknjencev pa se strinjam, mi smo jih poskusili delati v večjih količinah (ne za trženje, ampak zase in za prijatelje), a gre res zelo slabo. S cepljenjem na oko pa smo imeli skoraj 100 % uspeh, tako da zame je potikanje zguba časa in vse vejevje, ki ga porežemo, gladko zmeljemo in vržemo v smeti. Razen če si kdo ne zaželi kake veje.
Prošt je včasih malo počasen z maili, se strinjam, dosti lažje se pogovarjaš v živo ali po telefonu. On je prava enciklopedija, zlasti glede burbonk, pa tudi o ostalem. Poskusi ga ujeti na naslednjem srečanju. Mi bomo prišli, če bomo le mogli (imamo dojenčka in smo pač malo omejeni...), če ne, bom poslala vsaj moža |
| Citiram: | | Članica sprašuje na kakšne podlage se cepijo vrtnice. |
| Citiram: | Jamain:
Rosa Canina Laxa je najboljša podlaga za večino, čeprav v literaturi piše, da se vse sorte oz. družine ne bodo prijele na vse podlage. Mi imamo izkušnje samo z Laxo, cepili pa smo hibridne čajevke, burbonke, rugoze, hibridne ponavljalke, portlandke... Vse je šlo ok. |
| Citiram: | | Članica pravi, da bi bilo prav, če bi kdaj posneli kako se cepi vrtnice. |
Če bom imela priložnost kje videti, bom posnela in potem dodala na forum.
| Citiram: | Jamain:
Če bomo kaj cepili letos (in verjetno bomo), bom tudi jaz skušala posneti moža pri delu, pa bom potem pripela v forum. Cepljenje na oko, vam garantiram, je ena najbolj preprostih stvari na vrtu |
| Citiram: | | Članica sprašuje, kdaj se reže cepiče, če takrat, kot sadne. |
| Citiram: | silva30:
Jamain nam lahko zaupaš kje nabaviš podlago za cepljenje
Rosa Caniana Laxa.
Zanima me, če je mogoče vzojiti tudi visokodebelne vrtnice s cepljenjem doma. |
| Citiram: | Jamain:
Ko govorim o cepljenju, imam v mislih cepljenje na oko, ne pa cepljenje s cepiči, kot se dela z drevjem (o tem drugem ne vem povedati ničesar, čeprav se gotovo da tudi to). Očesa lahko odrežemo kadarkoli v rastni dobi vrtnice oz. ko je rastlina 'sočna'. Prav tako mora biti 'sočna' podlaga, ker v nasprotnem primeru ne moremo razširiti vrhnjega dela in vstaviti očesa.
Malo sem pobrskala po internetu, da bi našla kako sliko, kako to izgleda, pa se najde prav malo. Tukaj:
cepljenje vrtnic so ena navodila, vendar cepijo vrtnico na veji. Povzemam nekaj nihovih slik, da malo opišem postopek še vizualno (nekje sem že opisala postopek v besedah, a vem, da si človek težko predstavlja, če ne vidi).
Tako odrežemo oko (oko je brst, ki se še ni razvil, najdemo ga tak, kjer list raste iz veje) iz zrele vejice (take, npr., kjer je cvet odcvetel).
Podlago zarežemo v obliki črke T. Na sliki se vidi, kako se odpre 'lubje' (vendar če nočemo, da nam podlaga odganja vejice, je bolj pametno cepiti v koreninski vrat - če imate kako cepljeno vrtnico doma, lahko pogledate, kam je cepljena - to je načeloma koreninski vrat).
Oko vstavimo v tisti T in cepljeno mesto zvežemo in zaščitimo npr. z elastično vrvico ali čim podobnim. To kar je uporabljeno na sliki, skoraj prekomplicirano, ampak žal nimam druge slike na razpolago.
Če je vse prav, oko odžene in vse od podlage, kar je nad koreninskim vratom, odrežemo, tako da ostane samo odgnali brst. Poženejo lahko v isti sezoni ali pa najkasneje naslednjo pomlad. Če je košček, ki ste ga vstavili v T zelen, je vse ok, tudi če ne odžene do naslednje pomladi.
Taki so bili naši cepljenčki prejšnjo pomlad.
In kmalu so to bile že dobro razraščene rastline, npr. tale (Hansa):
Podlage smo mi dobili 'preko veze' v društvu vrtničarjev. Tako da ti trgovine ne znam povedati. Je pa Garden-ja napisala nekje, da ve, da se jih da dobiti brez težav tudi v Italiji. Garden-ja-kje?
Laxa je najbolj primerna podlaga, ker malo odganja (kar pomeni, da nimamo tistih zoprnih divjih vej, ki jih moramo neprestano odrezovati. Kolikor vem, je zato uporabljena tudi pri visokodebelnih vrtnicah. Samo podlaga mora biti toliko bolj velika in debela, da je deblo vrtnice na koncu doblj močno za krošnjico. Ne vidim razloga, zakaj ne bi tega mogla narediti doma, edino, kar bi morda bilo zoprno, je čakati, da podlaga dovolj zraste, ker so tiste, ki smo jih imeli mi, zeloooo drobne, manj kot prst debele...
|
| Citiram: | silva30:
Zanima me, če se obnese tudi cepljenje na navaden samorasel šipek. Tega je na naši parceli dovolj, pa tudi kakšen primeren za visokodebelno vrtnico se bi našel. |
| Citiram: | tinko:
Silva30. Kar pogumno cepi na šipek. Jaz sem cepil že kot osnovnošolec le na to podlago. Ko sem se še učil, sem cepil več cepov na lepo ravno podlago. Vsaj eden se je prijel. In nad prijetim cepom sem odrezal ostale neuspele poskuse.
Druga možnost je, da previdno izkoplješ odganjke, ki izraščajo iz korenin cepljenih vrtnic. Odganjki so praviloma gladki, ravni in dovolj močni.
Ko boš enkrat obvladala tehniko cepljenja, boš videla, da je precej enostavno. Ti samo veliko prakticiraj in uspeh bo zagotovljen. Alojz |
| Citiram: | silva30:
Hvala tinko za vzpodbudne besede
Res bo najbolje, da njprej pridobim nekj prakse na naših šipkih, pa če rata potem iščem priporočane podlage Laughing |
Vem, da so jih prodajali pri Barniju ne vem pa katere vrste so bile.
O cepljenju visokodebelnih vrtnic piše Kmecelj v svoji knjigi, opisuje, kako z veseljem je to počel njegov oče torej verjetno ni tako težko.
Jamain, hvala za slike. Bi si pa vseeno želela to vsaj enkrat videt.
Tisto oko, ki ga izrežeš, je v bistvu sredica? Vidim, da je belo. Torej izrežeš notranjost, zeleni lub pa ostane?
Kaj pa pri tistih sadikah, kjer iz koreninskega vratu izrašča več poganjkov? Je tale izrastek cepljenega mesta obrezan in se potem razveja ali kako?
Cepljena mesta, ki sem jih jaz videla, so zabrazgotinjena in iz njih izrašča večje število vej. Ni sledu o gladko obrezanem mestu.
| Citiram: | Jamain:
Oko za cepljenje na oko ni sredica, ampak dobesedno speči brst, ki ga najdeš pri vsakem listu, kjer je list prilepljen za steblo. Tisti brsti potem včasih na rastlini postanejo veje, včasih pa pač 'spijo' naprej. Na sliki je bel, ker je obrnjen narobe, to pomeni, da vidiš notranjo stran (bolj pametne slike nisem našla). V resnici je zanimiva zunanja stran, kjer je zeleni lub in seveda oko. Ko ga hočeš odrezati od vejice, ki si jo izbrala, moraš z ostrim nožem odrezati dober milimeter do dva debel košček, navadno dolg kak centimeter ali manj, pri čemer paziš, da ne poškoduješ samega očesa. Bom šla potem pogledat na vrt, če se kaj pametnega vidi pri lanskih cepljenkah, pa bom dala še kako sliko.
Oko, ki ga vstaviš v koreninski vrat, se zlije z vratom, ostali del podlage si itak odrezala stran, tako da poganja le še cepljeno oko. To eno oko lahko pošene veliko vejic, točno tako, kot si videla na rastlinah. Odrezano mesto se z rašnjo novih vejic zalije in izgine, zato ga ne vidiš. Saj se podobno zgodi npr. pri oljkah, čeprav tam cepiš s cepiči, ki so kake pol cm debeli, na vejo, ki je pet- ali večkrat debelejša, ček kako leto pa je vse lepo zaraščeno, pri cepljenem mestu pa vidiš le neko 'koleno'.
Bom šla res na vrt in poiskala kak primer, da boljše pokažem.
|
Aha, hvala, nekako teoretično razumem ampak preden ne vidim se zagotovo ne bom lotevala. Upam, da bo res delavnica na to temo.
Za oko sem pa mislila, da je olupljeno zaradi vejice, ki je na roki na sliki, zgleda kot da je nekaj vzeto ven, ker je videti zelen lub, odkrhan od vejice.
Bodo te tvoje cepljenke pognale same od sebe še kakšno vejo, se jih obreže, da poženejo,... kako je s tem?
In čisto teoretično... je potem na eno podlago moč cepiti dve različni sorti, kaj vem, sport ene sorte mogoče, tako da je vrtnica večbarvna?
| Citiram: | tinko:
"Kjer je volja, je pot."
Vse se da. Kar razmišljaš, je nadgradnja pri cepljenju.
Podobno, kot imaš lahko na eni jablani 5 ali več različnih sort, lahko cepiš tudi vrtnice. |
| Citiram: | Jamain:
Glede cepljenja na domače divje šipke, zakaj pa ne, seveda se da in če imaš že lepe velike rasline, kar poskusi. Mislim, da je razlog, zakaj uporabljajo Laxo in ne kaj drugega najbolj to, ker manj odganja po deblu pod cepljenim mestom. Seveda to preprosto pomeni, da moraš čistiti brste podlage stran, ko so majhni, pa je vse ok. To pa ni neko težko ali veliko delo.
Sem pa potem šla na vrt in poslikala lani cepljene rastline in zdaj izgledajo tako (se mi zdi, da se kar dobro vidi, kako se cepi in in kam pelje cepljenje):
Na spodnji sliki se vidi oko, ki je izraslo že lani v rastni sezoni, ostala pa so spala in se bodo (če bo vse prav) prebudila spomladi.
Vidi se tudi, kako je vse od koreninskega vratu navzgor pri podlagi odrezano. Žal tistih rastlin, kjer so resno zrastla očesa in se vidi, kako poženejo več vej iz istega očesa in se rez zalije, ne morem slikati, ker so seveda cepljena mesta v zemlji...
Brsti iz teh očes spomladi rastejo kot ponoreli, nekateri se razvejajo, nekateri gredo direktno v cvet, nekateri postanejo doolgi doooolgi... Če se jih malo pristriže, pa se načeloma vsi lepo razvejajo in širijo. Je pa treba biti precej nežen z njimi, ker če jih pregrobo takneš, lahko odpadejo. Ta problem se potem seveda reši, ko se rastlina utrdi in se cep dokončno zlije s podlago.
In tak mali cepek se še isto sezono razvije v na primer take lepe cvetove...
 |
_________________
Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ... |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Garden-ja
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 09:40
Prispevkov: 2496
Kraj: okolica Kopra
|
| Objavljeno: 08 Jul 2013 14:36 Naslov sporočila: |
|
|
O, si se res potrudila, hvala ti za tole!
| Citiram: | permablogger:
Se pravi bi naceloma lahko hodil naokoli s skarjami in oprezal za vrtnicami ki so mi vsec, odrezal vejico z odcvetelimi cvetovi, iz katere bi vzel brst in ga cepil na podlago? Oziroma bi sel h kaksni navduseni vrtnicarki in jo poprosil za eno vejico od vsake izmed vrtnic, ki bi mi bila vsec. Bi slo tako nekako?
Iz vsake vejice bi najbrz dobil vec kot en brst in tako bi imel kmalu na desetine in stotine vrtnic za smesno ceno. Jamain, pravis da je vas prisla ena Laxa 10 centov? Ce si prav predstavljam, je to majhna rastlinica z ze razvitim koreninskim sistemom. Vsekakor bi tako imel mocne rastline precej prej, kot ce bi iz vejic delal potaknjence. Najbrz bi bil tudi uspeh vecji.
Jamain, kako pa je s cepljenjem, ce je 'mama' bolna (pegava, plesniva (? Smile , ...)? Pri potaknjencih se bolne rastline skoraj nikoli ne primejo. Kako pa je tukaj, glede na to da itak ni listov maticne rasline? |
| Citiram: | Jamain:
Ja, načeloma je tako (če seveda odmislimo vse komplikacije z zaščitenimi sortami, ki jih ne smemo razmnoževati, sploh v pridobitne namene).
V praksi seveda ni nikoli nič tako enostavno.
Laxe so res poceni, ampak jih dobiš z golo korenino in dokaj tanke, tako da jim moraš prisrbeti posodo/kontejner z zemljo in jih še malo gojiti, da se lepo razvijejo in postanejo primerno debele za cepljenje. Saj se jih verjetno da cepiti tudi, ko so tako tanke (prib. pol cm), ampak je precej težje.
Ker jih z golo korenino posadiš zgodaj spomladi, jih moraš ob suhem vremenu zalivati, da ne trpijo preveč suše. Potem jih cepiš na primer proti koncu avgusta, ko so suše mimo in so tako podlage kot vrtnice, iz katerih prevzameš oko, lepo sočne - če ne se cepljeno mesto ne bo zlepilo in zarastlo. Ko jih cepiš, jih moraš zelo zelo dobro označiti, če hočeš ohraniti, katero sorto si cepil (voda in sonce uničita marsikateri napis). Potem moraš vse svoje cepljene rastlinice pridno zalivati (in po potrebi tudi škropiti, ker laxa zboli kot katera koli druga vrtnica) vsaj do naslednje pomladi, ko brsti odženejo in jih počasi lahko sadiš v zemljo, kjer jih je spet dobro zalivati, da se prav vkoreninijo.
In pri izbiri očes (brstov) je načeloma tako, kot sem napisala (nisem hotela komplicirati, ampak če že sprašuješ, bjelakrez, ti povem Wink ): iz zrele vejice odrežeš oko. Pri tem seveda paziš, da je vejica zdrava, ker plesni in glive zeloooo rada počivajo ravno na brstih (kako bi se če ne vrtnice tako zgodaj spomladi lahko okužila, saj pozimi listje bolj ali manj izgubijo, pa še porežemo jih, ne?). Če oko ni zdravo, verjetno ne bo hotelo pognati. Potem je tukaj še zadeva, da so nekatera očesa sterilna. Tukaj ne vem podrobnosti, ampak nekaj v smislu, da je drugo ali tretje oko od cveta dol sterilno, torej lahko vse nardiš prav, pa vseeno ne požene...
No, to je malo bolj realna slika, ne? Se pa popolnoma strinjam s tabo: veliko prej imaš močne rastline kot pri potaknjencih, izplen pa je neprimerno višji. Ko smo mi to delali prvič, se ni prijelo kakih 10 % cepov, po vsej verjetnosti ravno zaradi bolezni na očesih.
|
| Citiram: | silva30:
Zdaj, ko tole prebiram mi je kar malo žal. Koliko šipkov sem posekala na tej naši zaraščeni parceli. Koliko vrtnic bi lahko vgojila
No ni še vse zamujeno, saj vsako leto pridno odganjajo novi poganjki, tako bo še vedno nekaj materiala za preizkušanje in učenje. |
| Citiram: | Jamain:
Mimogrede sem hotela povedati, da so tisti naši cepljenčki od lani, od katerih sem dva pokazala na slikah, vsi vsi pridno odgnali (torej 100% izplen), zdaj so vsi visoki vsaj 30-40 cm, nekateri imajo že popke, nekateri se bodo čez par dni že razcveteli.
In še ena zanimivost o neverjetni žilavosti vrtnic: ker nam prvič, ko smo cepili, nekateri cepi niso odgnali, čeprav so očesa izgledala zdravo, smo že cepljeno rastlino cepili lani jeseni še enkrat. In kaj se je zgodilo? Letos sta na treh (!) odgnali obe očesi!
In zdaj imam trikrat po dve različni vrtnici na isti podlagi. Prijatelj se je pošalil in me vprašal, ali so vsaj barvno usklajene... In najhuje (no, ni tako strašno) je, da NE VEM! Ker ne vem več, katera so bila stara očesa, vem samo za tista druga... Tako da zdaj nestrpno čakam, kaj se bo zgodilo. Edino pri eni se vidi, da je tisto staro oko hibridna rugoza, ostale niso (še) prepoznavne... Čudesa narave...
|
Jamain, to bo pa zanimivo za videt.
| Citiram: | orhy:
Jamain lepo pozdravljena,
se opravičujem, ker nisem pozorno spremljala teme in si najbrž že povedala - lepo prosim, če mi poveš, kdaj je najprimernejši čas za cepljenje. Je zdaj še pravi čas?
|
| Citiram: | Jamain:
Čas za cepljenje je kadarkoli sta podlaga in vrtnica, od katere vzameš oko, 'sočni'. To lahko pri podlagi testiraš tako, da malo zarežeš v lubje nekje na steblu: če se lubje lepo lupi proč od notranjosti, je sočno. No, pazi, da preveč ne poškoduješ rastline, dovolj je le majhna zareza in čisto malo odmakniti lubje, se takoj vidi. Če še ni, lahko mesto oblepiš, da se nazaj zaceli in rastlina raste naprej.
Tak dolg odgovor pišem zato, ker ne vem, od kod si in kako klimo imaš: če si tu na Primorskem, je verjetno že vse precej sočno, kje bolj na 'celini' pa verjetno še ne... Upam, da je to v pomoč. |
| Citiram: | TanjaTT:
Glede cepljenja vrtnic, jaz sem naredila malo po svoje in sicer sem na staro, neznano,vendar precej močno vrtnico cepila Rossarium Utersen, po postopku kot je bil opisan,sicer ni nič posebnega in težkega,od treh cepičev sta mi uspela dva,žal se je eden zlomil na mestu cepljenja,ker je že cvetel in bil pretežak za še nezaraslo mesto. cepila sem konec junija ,v septembru pa sta cvetela oba poganjka. ta sistem nameravam uporabiti tudi letos,ker imam nekaj vrtnic,ki so bila kupljene v obi-ju in niso za drugo kot za podlago.ne vem ,ali mi je to slučajno uspelo,ali pa bom imala tudi letos dobre izkušnje,bom povedala. |
| Citiram: | Jamain:
Bravo Tanja! Seveda ti bo uspelo tudi letos. In zelo pametna ideja, da pocepiš 'brezvezne' vrtnice z izbranimi. Si jih cepila v koreninski vrat ali višje na kako vejo? V drugem primeru bi ti znala 'podlaga' nagajati z novimi vejami, ampak če jih očistiš, dokler so majhne, ni problema. Sicer pa se to včasih dogaja tudi z vrtnicami, cepljenimi profesionalno, tako da se preživi.
No, ker sem takrat pozimi kazala slike tistih naših zadnjih cepljenčkov, vam zdaj še pokažem, kaj je iz njih nastalo. Se mi zdi, da sem že povedala, da so odgnali čisto vsi,ne? Tiste, ki so pognali iz dveh različnih očes, bom pa slikala drugič, ker jih moram dobiti ven...
|
| Citiram: | TanjaTT:
cepila sem kar na vejo,tako,da imam sedaj eno vejo roza,eno pa belo
tvoji" otroci" so res krasni,le kam boš z njimi ?se hecam ,saj vem ,da se bo že kje dobila kakšna luknja.vprašala pa bi glede podlag za cepljenje, kje se jih dobi in če mogoče že velike, mislim 1m, da bi potem dobila debelno vrtnico ? |
| Citiram: | Jamain:
Za tako velike podlage ne vem, po moje bi si jih lahko sama vzgojiti. Mi smo dobili male od g. Škorjanca iz društva. Garden-ja pravi, da se jih da kupiti tudi pri Barniju v Italiji.
In pri nas (kljub Gardenjinemu predlogu, naj zasadimo še travnik - ne moremo, ker se mora otrok še kje igrati, kjer ni trnja Razz ) praktično ni več mesta, da bi sadili. Tiste sadike bomo vse pošenkali... Nekatere imajo že bodoče gospodarje, nekatere pa bomo še videli. Če bo kaj ostajalo, bom seveda sporočila. |
| Citiram: | TanjaTT:
hvala,se priporočam za kakšno sadiko. kje pa je Barni v italiji ? |
Barni je v Pistoi, potrebno jih je naročiti po pošti vendar ne vem, če pošiljajo v Slovenijo, ali pa naročiti, da ti jih prinesejo na katerega od sejmov, na katerem razstavljajo/prodajajo.
| Citiram: | 1vrtnica:
V soboto sem bila na izletu na obali in vmes seveda obiskala tudi vrtnični forumašici Gardenjo in Jamain. Hvala obema za povabilo in prijazno vodenje po vrtovih, še posebna zahvala pa Jamainini 'boljši polovici', saj je res pravi strokovnjak za cepljenje vrtnic. Deležna sem bila individualnega šolanja za cepljenje vrtnic in še enkrat sem se prepričala, da teorija, ki jo dobiš v knjigah, nikakor ne more nadomestiti prakse. V živo je vse izgledalo čisto drugače, nekatere stvari bolj enostavno, druge pa precej bolj obsežno, kot sem jih prej videla zapisane. Praktične napotke in svoje izkušnje, ki so najbolj dragocene, pa ti tako lahko prenese samo nekdo v živo. Sedaj mi preostane le še, da se ojunačim in poizkusim tudi jaz. |
Tudi jaz sem preživela nadvse prijeten popoldan in večer in prav zaželela sem si, da bi se večkrat dobivali.
Če kdo kje dobi podlage, naj javi, da bomo začeli vadit.
| Citiram: | Jamain:
Ej, punce,užitek vas je bilo videti in z vami poklepetati! Pridite še! |
_________________
Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ... |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Garden-ja
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 09:40
Prispevkov: 2496
Kraj: okolica Kopra
|
| Objavljeno: 08 Jul 2013 14:37 Naslov sporočila: |
|
|
| Citiram: | orhy:
Tudi jaz iščem podlage in se toplo priporočam, če jih komu uspe kje najti.
|
| Citiram: | DSGZ:
Tudi jaz se priporočam za podlage... Spraševal sem pri Breskvarju, v Rajskem vrtu, Herzmansky-u (vse Lj)... vsi so me napotili na Madžarsko... |
| Citiram: | Mesecnik:
Če me bo pot zanesla kaj onstran. Mi lahko poveš, kje to imajo, pa bom šla povprašat.
|
| Citiram: | tinko:
Za učenje so dobri tudi mladi, gladki šipkovi odganjki. Če se prime, jih odkoplješ in preneseš v vrt.
Če je kdo zainteresiran za potaknjence vrtnic, mu jih lahko odstopim. |
| Citiram: | 1vrtnica:
DSGZ, Madžarska tudi meni ni tako daleč, sploh, če bi bilo to kje blizu meje. A bi morda lahko povprašal, kje natančno oz. v kateri vrtnariji je to? |
| Citiram: | DSGZ:
Se bom pozanimal... takoj ko se naslednji teden vrnem v Lj... |
| Citiram: | permablogger:
21.8. bo v arboretumu delavnica o cepljenju vrtnic.
pise, da se bo lahko tam probalo cepit, ne pa da se bo dalo kupit podlage. vsaj tako jaz razumem.
glede nabave podlag bi pa tudi lahko naredili eno skupno narocilo, ne? upam, da bomo ugotovili kje se jih lahko dobi? jaz bi jih tudi vzel kar nekaj.
|
Informacije o delavnici bodo znane najkasneje v torek. Bom javila kako in kaj.
Konec septembra pa bo društvo za svoje člane organiziralo izlet v Varaždin k Škorjancema, kjer bo g. Simon prikazal cepljenje, z njim pa se bo možno domeniti tudi za nakup podlag, ki bodo dostopne spomladi.
Je kdo bil danes na delavnici?
| Citiram: | permablogger:
Jaz sem bil. Mam nekaj slik in videov, ki jih bom nalozil ob priliki. je blo pa zlo poucno, ker zves nekaj trikov, ki jih iz knjig ne mores.
Kdaj bo znano kaj vec o tistem izletu k Skorjancema? Ali neclani drustva ne morejo iti? Kako je s clanarino, ali velja 1 leto od placila ali je vezana na koledarsko leto? |
Zaenkrat se še ureja glede avtobusnega prevoza tako da ni še nič znanega. Takoj ko bo, bom objavila na linku o DLVS.
Pri rezervaciji imajo prednost člani, kako bo z nečlani še ne vem, odvisno od tega, kako se bo uredil avtobusni prevoz.
Članarina pa velja za koledarsko leto
| Citiram: | DSGZ:
Vem, da se zaščitenih vrtnic ne sme razmoževati brez dovoljenja... A je za križanje tudi potrebno dovoljenje obeh žlahtniteljev, če sta obe vrtnici še zaščiteni? |
Ne, križa se lahko poljubno.
| Citiram: | orhy:
Kako pa se opravi križanje? Da poseješ semena dveh sosednjih vrtnic in nova rastlina je križanec obeh, ali... še kako drugače ? |
| Citiram: | DSGZ:
Lepo in razumljivo je opisano v knjigi Complete guide to Roses.
Zelo na splošno:
izbereš dve vrtnici, ki bi ju skrižal med sabo. Katero vrtnico izbrati je odločitev posameznika glede na želje kaj doseči z novo vrtnico – barva, vonj, oblika cveta,…(priporočljivo je raziskati tudi »rodovnik« posamezne vrtnice - je pa vse skupaj več ali manj loterija, kaj dobimo na koncu). Določiš katera bo »mati« in katera »oče«. Materi odstraniš venčne liste in previdno odstraniš prašnike ter jo zaščitiš s papirnato vrečko, da ne pride do neželenega opraševanja. Medtem porežeš cvetove očeta, jim odstraniš prašnike ter vse skupaj v neprodušni posodi počiva 24 ur. Naslednji dan se odstrani zaščita z matere, v tem času postane brazda pestiča rahlo lepljiva in nanjo naneseš s čopičem pelod s prašnikov očeta. Ponovno zaščitiš mater in če je oploditev uspela, kar ni vedno nujno, zaščito odstraniš čez nekaj tednov in do jeseni se izoblikuje šipek. Potem sledi tretiranje tega šipka, da se pride do semena. Seme sejemo. In če imamo srečo dobimo sejančke dveh vrtnic, ki smo ju skrižali.
Oprašujemo konec maja, začetek junija. Izberemo napol odprte cvetove. In čez malo več kot eno leto lahko vidimo cvetoč rezultat našega križanja. |
_________________
Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ... |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Garden-ja
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 09:40
Prispevkov: 2496
Kraj: okolica Kopra
|
| Objavljeno: 09 Jul 2013 09:47 Naslov sporočila: |
|
|
| Citiram: | orhy:
Oj, zlatko si - hvala! |
Baje nova rastlina po materi podeduje bolj način rasti, oče pa bolj vpliva na lastnosti cvetja.
Pri nas se je s križanjem ukvarjal Kmecl in ravno o tem bo imel 15. decembra predavanje v Botaničnem vrtu v Ljubljani. Predavanje bo v januarju ponovljeno na Obali. Mariborčani pa "pritisnite" na svoj botanični vrt, da ga povabijo še oni.
| Citiram: | DSGZ:
A se bo to dogajalo na Ižanski 15? Pa glede na to da nisem član, je kakšna finanč. participacija? Potrebna kakšna prijava? Da ne padem zraven kot padalec...
|
| Citiram: | Poezija:
Mene tudi to zanima, počakala pa bom na januarsko predavanje na Obali.
Drugače pa te prosim Garden-ja da ti kot članica malo pourgiraš pri društvu ljubiteljev vrtnic, da bi vedno kadar bi prirejali kakšne dogodke malo razmišljali tudi o ponovitvah na različnih koncih Slovenije. Nujno na 3 točkah: MB, LJ, KP. Naj si malo predstavljajo, da se prijaviš za Ljubljano, potem pa začne padati sneg ali je grozna megla in mi z Obale, verjetno ne bi šli na pot. Tudi kar se tiče cepljenja vrtnic, letos ni bilo izpeljano v Valdoltri. Na Obali je Valdoltra center, kjer bi se morali odvijati dogodki (ponovitve), ki jih organizira DLVS.
|
| Citiram: | voda:
Garden-ja hvala na obvestilu. to bo vredno poslušat. lp voda |
DSGZ, v učilnici botaničnega vrta v Ljubljani. Naslova žal ne poznam, ker še nikoli nisem bila tam pa znana sem po tem, da orientacija ni ravno moja močna točka.
Dodatnih prispevkov za nečlane se ponavadi ne pobira in vsakega nečlana smo veseli smo pa veseli tudi, če se nam v kratkem, če ga naše vsebine pritegnejo in zanimajo, priključi.
Poezija, ah kaj vse bi lahko naredili ampak kot vedno se vse konča pri financah. Društvo se financira samo še s članarino in te članarine ravno pokrijejo administrativne posle in reprezentanco enega dogodka. Večina ljudi dela na prostovoljni bazi torej zastonj, večinoma se tudi predavateljem ne izplačuje honorarjev. Dvorane se najemajo po poznanstvih, iščejo sponzorstva za pogostitve... s 1000€ letnega proračuna pač čudežev ne moreš delati.
Težko bi od nekoga pričakovali, da se na lastne stroške vozi iz enega konca države na drugega samoiniciativno, verjamem pa, da bi marsikdo prišel, če bi ga ljudje povabili. Torej ne predsednica ampak ena večja skupina ljudi.
To, da imamo na Obali toliko dogodkov, je samo zasluga predsednice, ki živi na našem koncu, sicer bi bilo tega bistveno manj.
Enako je z delavnico cepljenja, ki bi morala biti na Kostanjevici, ne v Valdoltri. Edi Prošt, ki to delavnico izvaja, je vesel, če ga kdo pokliče in pripelje zraven še koga drugega in potem cepljenje predstavi. Ne počne pa tega samoiniciativno vsekakor pa popolnoma ljubiteljsko in prostovoljno.
Na Mariborčanih je, da se zorganizirajo skupaj in naredijo kaj, da bo dogodkov na njihovem koncu več, nekoga potrebujejo, ki bo gonilno kolo, potem bo že steklo. Strokovnjake imajo, prostor imajo, samo še voljo potrebujejo.
V društvu so vedno veseli ljudi, ki bi kaj radi naredili in imajo sveže ideje tako da vas vsekakor vabim na prvi občni zbor v naslednjem letu, ki se ponavadi dogaja februarja v Valdoltri.
Vse pa prosim, da ne razmišljajmo, kaj lahko društvo naredi za nas ampak kaj lahko mi naredimo za društvo.
In potem bo tudi za nas.
| Citiram: | DSGZ:
A je pravilo, da se na eno podlago cepi samo eno oko?
Btw: dobil sem odgovor od Barni-ja, Italija,... pri njih je mogoče naročiti podlage za cepljenje, Rosa Canina,... javiti je potrebno le količino in mesec dostave... vprašanje o ceni so spregledali Če kako drugače ne pridem do podlag, jih bom naročil pri njih nekje februarja, začetek marca,...
|
| Citiram: | Poezija:
Glede oranizacije na 3 koncih in financ. Lahko bi se zbirale prijave št. ljudi preko spletne strani DLVS. Obvestila o predavanju bi lahko zajela večjo maso ljudi. Nečlani bi obvezno dali svoj prispevek (mislim da radi), tako, da bi bila upam pokrit strošek poti in prigrizek. Če bi to bilo objavljeno vsaj mesec prej, bi bilo mogoče izvedljivo. Ali pa kako druga varianta, samo da ne bi bilo potrebno vedno iti ali v Arboretum ali na konce v Sloveniji, ki niso vsem na dosegu.
Vem, da se ti ljudje več ko trudijo in da to naredijo z srcem, a mogoče tudi oni rabijo našo pomoč v večji množičnosti obiskovanj in bi to rešilo zadevo. |
| Citiram: | arena:
Podlage za cepljenje si lahko pripravimo tudi sami. Rosa cannina - šipek raste povsod okoli nas. V drevesnicah ga vzgajajo iz semen.
Semena šipka sejemo spomladi, nasljendje leto cepimo in tretje leto že imamo cvetočo vrtnico.
Sama si bom pripravila nekaj podlag, da se naučim cepiti.
|
| Citiram: | 1vrtnica:
Jamain, nekje si napisala, da si ti cepila svoje vrtnice na podlago Laxa. Imaš mogoče izkušnje z obema vrstama podlag, jaz sem na tem področju čisto bosa? Katera je boljša? |
Poezija, tudi za razna društva so težki časi in če ni ljudi, ki bi stvari peljali naprej in to prostovoljno, vse skupaj stoji.
Lani je na prvem občnem zboru prišlo do hudih kritik društvu, ki so se pojavile znotraj samega upravnega odbora, kljub vsemu se težave niso rešile in ostajajo še naprej. Kakšne točno so, ne vem in me po pravici povedano niti ne zanima, ker se nočem mešat zraven. Ponudila sem svojo pomoč, kar zmorem, pomagam in naredim, imam pa občutek, da se nas je več ljubiteljev zbralo tukaj na forumu kot v samem društvu. V naš forumski krog imam veliko zaupanja in z vami veliko veselja in mislim, da bomo v prihodnosti skupaj še veliko naredili in novega spoznali.
Obvestila na spletni strani so ažurna, da bi pa zbirali prijave pa... mhm, po moje ne bi šlo. Ljudje so nezanesljivi in marsikdo bi se prijavil in ga potem ne bi bilo. Naslednja težava je informacijska pismenost. Veliko članov je starejših, nekateri računalnike tudi načelno zavračajo tako da splet doseže, po moje, manj kot polovico članstva (verjetno je ocena še optimistična).
Želela sem vzpostaviti mailing listo preko katere bi se člane obveščalo osebno, ugani, koliko emailov sem dobila? Niti enega.
Če bi bila predavanja plačljiva, bi verjetno prišlo zelo malo ljudi če sploh kdo. Nekako do sedaj ni bilo v navadi, da bi nečlanom zaračunavali prispevke (brez izdaje računa bi bili verjetno tudi v davčnem prekršku), ker smo bili vedno veseli, če je kdo prišel zraven in se navdušil nad vrtnicami.
Vsekakor je vsak, ki misli, da lahko kaj prispeva k društvu ali ima ideje, ki bi se jih dalo realizirati, vabljen na prvi zbor. Tam se vse pretrese in na novo zastavi. Ampak lepo prosim, če so kritike naj bodo tudi konstruktivne rešitve. Ker najlažje je nekaj popljuvat, prispevati pa ničesar. (Pa ne mislim tu na katerikoli vaš zapis na tem mestu ampak na dogodke na zboru z lanskega leta.)
Bom pa poslala predsednici mail in ji povedala, da je interes za organizacijo predavanja na temo cepljenja na različne podlage. Vem, da je podlage dobro preštudiral g. Kmecl in da bi nam lahko na to temo veliko povedal.
Ste nečlani zainteresirani za obisk delavnice in pripravljeni plačati nek prispevek, ki bi pokril stroške?
Aja - lani je bilo dogovorjeno predavanje iz Italije, ki se s tem precej ukvarja, ki bi v besedi, sliki in praktično predstavil cepljenje. Iz vsega skupaj ni bilo nič, ker bi predavanje moralo biti plačljivo, posebej pa bi morali najeti tudi prevajalca.
| Citiram: | 1vrtnica:
Mene bi taka delavnica vsekakor zanimala, kljub temu, da mi je poleti cepljenje že pokazal Jamainin mož (Jamain, še enkrat hvala!). Večkrat kot človek to vidi in sliši, lažje mu potem gre od rok.
Sama se potem tega nisem lotila tudi zato, ker se nisem potrudila priti do podlag. Zato bi mi bilo zelo dobrodošlo, če bi eventuelni organizator take delavnice lahko s seboj prinesel tudi podlage. Lahko bi mu jih n.pr. tudi predhodno naročili in plačali, tako kot smo skupaj naročili vrtnice. |
| Citiram: | DSGZ:
Sam sicer nimam nobenih izkušenj, vendar kolikor sedaj berem na to temo, naj bi bila Rosa Laxa najbolj priljubljena zaradi zanesljivih rezultatov, pa tudi zaradi redkega poganjanja iz podlage. Medtem ko naj bi Rosa Canina nekoliko več poganjala iz podlage, ampak daje pa najbolj prezimno trdne rastline. Posebno primerna naj bi bila za težka tla. |
| Citiram: | Jamain:
Jamain je bila ves dan stran od računalnika, tako da se komaj zdaj javlja... (In kako ste bili pridni in delavno pišoči!)
Vsekakor bo pri društvu tako, kot si bomo naredili in kar si bomo naredili. Pri vseh društvih je tako. Sama sem trenutno tako zasedena (obsedena) z delom in drugim, da sploh ne vem, česa se bom lahko udeležila... Seveda pa si močno želim, da bi se čim več dogajalo.
Glede cepljenja in podlag: da se cepiti tudi več kot eno oko (nam je nehote uspelo, ker smo na že cepljeno rastlino, na kateri oko ni hotelo odgnati, cepili drugo oko in sta potem odgnali obe... A to je redkost, da ti uspe. Zelo verjetno je, da se bo zgodilo nasprotno: da se bo koreninski vrat 'obročkal', torej se bo prekinil stik med spodnjim in zgornjim delom rastline in bo vse skupaj propadlo. Bolj pametno je cepiti eno, ker se res zelo zelo verjetno prime.
Glede canine in laxe je baje res razlika ta, da imaš z laxo manj problemov, ker ne odganja spodaj divjakov. Se pa gotovo da tudi z drugimi botaničnimi sortami. Vem npr., da je Prošt cepil na Roso multifloro in bil zelo uspešen. Pa baje da ima laxa tudi najdaljši koreninski vrat in zaradi tega jo je najlažje uspešno cepiti.
Glede vzgajanja iz semen se seveda da, kako da ne. Pozitivna stran sadik, ki jih vzgojijo profesionalci je, da so sejane tako na gosto, da rastejo zelo zelo ravno in imajo lepe dolge koreninske vratove, kar bistveno olajša delo. Mi smo tudi cepili na Roso canino, ampak vrat je bil ves skrivenčen (kar je za v naravi rastočo rastlino normalno) in je bilo težko in ne bogve kako uspešno.
1vrtnica, ni problema, saj če boš prišla do podlag, ti tudi mož lahko še enkrat pokaže. Kot se verjetno spomniš, je bistveno, da so vrtnice in podlage mežene, če ne je delo težko in manj uspešno. DSGZ, jaz bi ti svetovala, da prosiš za podlage malo prej, ker jih boš moral verjetno malo vzgojiti, preden bodo primerne za cepljenje. Ko smo jih mi dobili, so bile debele kake po cm ali manj in smo jih še par mesecev gojili posajene v posamezne lonce/vrečke, da so se odebelile in bile potem odlične za cepljenje. Ponavadi se jih dobi z golo korenino in jim je seveda potrebno priskrbeti zemljo. Nam je bilo najbolj smiselno posaditi vsako v svoj kontejner, da smo potem lahko označili, kaj smo cepili. Da se jih pa posaditi tudi v zemljo, samo ne preveč na gosto.
Mariborčani pa imate na vašem koncu Škorjance, ki gojijo podlage. Garden-ja, predsednica društva zagotovo ima njihovo številko - podlage lahko naročite pri njih (ko smo jih mi, so bile po 10 centov). Lani je bil baje problem, da je bilo toliko snega, da jih ni mogel dobiti ven, da bi jih prinesel v Valdoltro. A za Mariborski konec to gotovo ni problem, ker se itak lahko dogovorite kadarkoli, ne?
Zdi se mi, da sem odogovorila na vse, če sem koga pozabila, naj me spomni... |
Jaz sem dobila nekaj podlag od Škorjancev in vse so bile debele ravno za "en las". Po moje jih je potrebno gojiti še kar nekaj časa.
Kakšne prodaja Barni, ne vem.
Predsednici sem poslala pobudo za delavnico tako teoretično kot praktično. Pravi, da se bomo pogovorili in poskušali organizirati. Bo pa vsekakor potreben prispevek.
| Citiram: | Jamain:
Tiste vrečke so iz pvc-ja, ja. So pa namenske za razmnoževanje sadik, dobili smo jih iz enega rastlinjaka. Ne vem, kje jih sicer nabaviš...
Sicer je odvisno, kakšne podlage dobiš, saj se stanje lahko iz leta v leto spreminja, ampak mi smo naše 'redili' je tri ali štiri mesece in so bile potem super. Saj tudi ne rabijo biti zelo debele - malo debelejše od svinčnika je že prav super.
|
| Citiram: | Poezija:
Garden-ja popolnoma sem razumela situacijo. Tudi jaz se ne mislim vpletati. Pokazali bomo interes, če bodo organizirali pač bodo. Bilo bi pa dobro organizirati na Obali tako cepljenje kot obrezovanje.
Hvala DSGZ za koristne strani.
Glede na to, da na splošno veje vrtnic izraščajo direktno iz koreninskega vratu ali ni to cepljenje na hrvaški spletni strani zelo nizko?
Še nekaj bi rada vedela, če mi kdo zna odgovoriti.
Če bi šla izkopat en mladi šipek npr. velikosti ene odrasle vrtnice in cepila na eno mlado zeleno vejo, ki poganja iz koreninskega vratu ali bi to bilo v redu?
Mislim takoj na prvi cm veje, ko se začne - pred prvim brstičem. To sprašujem zato, ker se mi zdi, da bi bila prednost za rastlino, ker ima tako velike korenike. Druga možnost cepljenje nižje, na koreninski vrat (debele rastline), ali bi sploh prijelo, glede na to, da ni takoh sokov na tem mestu.
Na koncu, ko vidiš, da se je cepič prijel, odrežeš vse zgornje veje šipka tako, da ne izraščajo več. In tako potem raste sama vrtnica in se razvija.
Še kot zanimivost. Iz otroštva se spomnim, da je sestra šla cepit en šipek na eno gmajno, izven naselja. Potem se je vrtnica prijela in zacvetela. Hodila jo je gledat, enkrat pa je ni bilo več. A si lahkomislite, kako je pogledal tisti, ki jo je odnesel domov. Da je bil bog na delu? |
_________________
Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ... |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Garden-ja
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 09:40
Prispevkov: 2496
Kraj: okolica Kopra
|
| Objavljeno: 09 Jul 2013 09:54 Naslov sporočila: |
|
|
SE NADALJUJE.
_________________
Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ... |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30
Prispevkov: 19309
Kraj: Medvode-okolica 420 m nv
|
| Objavljeno: 01 Avg 2013 06:10 Naslov sporočila: |
|
|
Sama sicer trdim, da pri meni ni prava lega za vrtnice, a se "zunanje sile" očitno s tem ne strinjajo in sem hočeš-nočeš padla v razmnoževalno verigo.
Sovaščanka je dobila od sina semena vrtnic iz Kitajske (8 različnih barv, o čem drugem ni navedbe  ) in ker se ne znajde s sejanjem, sinovega darila pa ne bi rada zavrgla, sem se ponudila, da jih poskušam vzgojiti.
Po nasvetu Poezije sem jih 2 meseca stratificirala v hladilniku, predvčerajšnjim pa posejala. Semena so izgledala zelo lepa, sveža, polna. Če bo kaj vzklilo, se znova oglasim. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Poezija
Pridružen/-a: 03.06. 2013, 17:05
Prispevkov: 1229
Kraj: Koper, okolica
|
| Objavljeno: 01 Avg 2013 08:39 Naslov sporočila: |
|
|
Ha, ha pa jo imamo....  Za kalitev je važno, da so kolikor to dopušča sploh to obdobje čimnižje temperature - na kakšnem senčnem bolj znosnem prostoru.
_________________
Usmerimo se k soncu in sence bodo ostale za nami. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30
Prispevkov: 19309
Kraj: Medvode-okolica 420 m nv
|
| Objavljeno: 01 Avg 2013 09:25 Naslov sporočila: |
|
|
| Poezija je napisal/a: | | Ha, ha pa jo imamo.... . |
Gotovo kolektivna zarota  .
Poezija, hvala. Tale hip grem plato odnest na severno stran. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
TwityPity
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 09:28
Prispevkov: 2231
Kraj: okolica Bleda, 616m nmv
|
| Objavljeno: 16 Sep 2013 13:18 Naslov sporočila: |
|
|
Sem prebral zgornje citate (priznam da bolj na hitro), vendar nisem nikjer zasledil kdaj "razsaditi" potaknjence.
Po 2 mesecih je stanje takšno - vsi so se prijeli, vendar jim bo kaj kmalu postalo tesno. V posodi je 6 potaknjencev.
Sedaj pa vprašanje, kdaj jih presaditi v svoje lončke? Počakam da bodo šle v mirovanje - november, ali jih pustim do januarja/februarja 2014, in takrat presadim?
Prezimile bodo zunaj, z lončki vred vkopane na vrt in zakrite z zemljo/senom/smrekovimi vejami. Ali bi bilo bolje da jih postavim v hišo za prvo zimo? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
doli
Pridružen/-a: 03.06. 2013, 23:41
Prispevkov: 1180
Kraj: Sela pri Volčah
|
| Objavljeno: 17 Sep 2013 07:32 Naslov sporočila: |
|
|
| Presadi v malo večji lonec, tako da gruda ne razpade (že v novi posodi razreži mali plastični lonček) in vkopaj v vrt. Presajaj drugo leto. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Garden-ja
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 09:40
Prispevkov: 2496
Kraj: okolica Kopra
|
| Objavljeno: 17 Sep 2013 14:56 Naslov sporočila: |
|
|
Nimam izkušenj vem pa, da vrtnice ne marajo presajanja v rastni dobi. Tako da nujno pazi, da koreninska gruda ne razpade, presajaj pa drugo leto v fazi mirovanja.
Se vidijo koreninice?
_________________
Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ... |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
TwityPity
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 09:28
Prispevkov: 2231
Kraj: okolica Bleda, 616m nmv
|
| Objavljeno: 17 Sep 2013 19:58 Naslov sporočila: |
|
|
Ok.
doli, drugo leto spomladi ali šele jeseni? Rezanje bo zelo rizik, ker so precej skupaj - cca 3cm narazen. Zato sem tudi imel namen počakati na fazo mirovanja, jih otresti zemlje in posaditi vsako v svoj lonček.
G-ja, da gruda nebi razpadla, bo nemogoče  V loncu so že vidne koreninice, vendar majhne. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
doli
Pridružen/-a: 03.06. 2013, 23:41
Prispevkov: 1180
Kraj: Sela pri Volčah
|
| Objavljeno: 17 Sep 2013 21:20 Naslov sporočila: |
|
|
Poskusi po svoje, počakaj na fazo mirovanja, posadi vsako v svoj lonec, vkopaj v vrt, zavaruj, potem jih pusti v loncih do jeseni, čez leto jim dodaj malo gnojila.
Jaz moje pobiram iz grede in sadim v lonce po enem letu, ko vidim da so se ukoreninile, včasih po letu in pol, nekako vidim, kdaj je čas. Ker včasih imajo še po enem letu zelo malo korenin. Presajam jih v fazi mirovanja.
Mislila sem, da jim daš samo več prostora tako, da odrežeš dno ali razrežeš plastično posodo in potem z njo vred preložiš v večji lonec. To za prezimitev.
Če bodo v večjem loncu, lahko počakajo tudi do jeseni. Korenine bodo prepletene. Spomladi presajaj zgodaj in jih potem zavaruj.
Najbrž bo tvoja varianta najboljša.
Nazadnje urejal/a doli 17 Sep 2013 21:32; skupaj popravljeno 2 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
