Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zuf

Odličen sadež, zori pred slivo, sedaj konec avgusta je povečini že konec z njim.
Ne skladišči se, že drugi, tretji dan po obiranju se nam je povsem zmehčal.
Okus je sladek, meso se ne loči od koščice.
Oblika plodov je okrogla, z neizrazito brazdo podobno slivi.
Barva modra, kot pri slivi.
Odličen članek vreden branja, hvala dafo!
Opis cimberja se nahaja pod opisom češpe - http://primorski-panterji.info/wp/?p=2261
Imam nekaj viška semen cimberja iz hribov nad Idrijo (700-900m ndv).
Bodo še ostali kaj napisali.
Lep pozdrav.

cimber na 900m ndv, Razazija

cimberji posajeni v vrsti na zapuščeni kmetiji

zuf

Cimber (Prunus insititia L.)

Cimber se od češpe razlikuje po svoji kroglasti obliki. Njegovo meso pa je čvrsto pritrjeno na koščico, za razliko od češpe, ki se jo s prsti zelo lepo prepolovi in razkoščiči, medtem ko se cimberja ne da. Že po tem ga Slovenci dobro ločimo od češpe. Poleg tega je lahko cimber različne barve, v glavnem je plave, kot češpa, lahko pa je tudi rumen, rdeč in celo zelen. Sadež je na vasi zelo cenjen, ker dozori pred češpo.

Otroci so komaj čakali, da cimberji dozorijo, ker so sladki in prijetnega okusa. Okus se razlikuje po vrstah. Pri nekatrerih hišah so imeli kar po nekaj cimberjevih dreves. Ker drevo obilno rodi, so tudi iz cimberjev kuhali žganje.

Na trgu je cena cimberjev nizka. Sadež namreč ni trpežen in tudi ne uporaben drugače kot svež, za okrepčilo. Ne traja prav dolgo, ker kmalu potem, ko je bil utrgan, postane mehak. Ima pa prijeten okus.

Zaradi tega ga križajo s sorodnim sadjem v vedno nove cimberjeve vrste. Tudi križanci cimberja dozorijo zgodaj, kar je prav tako pomembno. Njegova barva in aroma se nenehno izboljšujeta. Tako prihajajo na trg večje količine oplemenitenih križanih cimberjev. Njihove barve in lep videz so za kupce prava paša za oči.

Cimber nazivajo v slovenskem jeziku tudi cibora. Po nemško mu pravijo Krieche. Pogosto ga imajo za vrsto češpe in je pod znanstvenim imenom tudi označen kot Prunus domestica ssp insititia L.. Ta sadež je bil dokaj razširjen tako pri Rimljanih kot tudi pri Grkih. Podobno kot češpa je v Evropi avtohtono sadno drevo. Italijanski sosedje ga poznajo z imenom mirabella, s čimer pa navadno nazivajo tudi slivo.

vir: http://primorski-panterji.info/wp/?p=2261 (na njihovi strani so tudi slike)

dafo · Objavljeno: 04 Sep 2013 21:32 Naslov sporočila:

Sam dodajam nekaj slik, našega drevesa (ne edinega) te vrste. Opomba, ki je pri teh slikah nujna je, da so plodovi slikani nekje v začetku oz. sredi avgusta, niso še popolnoma zreli in mehki, takrat se ne dajo več lepo razpoloviti, pa tudi koščica ne izpade iz mesa. Zreli plodovi pri peclju lepo enakomerno potemnijo. Sicer pa je to neka končna velikost, okrog 3-3,5cm premera z izjemami, ki so tudi večje.

Kot se lepo vidi s slike, plodovi niso "slivaste" oblike, pač pa so okrogli in prej sploščeni kot podolgovati. Čisto zadnje plodove, ki so bili že načeti od os in precj razpokani po dežju, sem nabral prejšnji teden. Na drevesu so se zreli plodovi obdržali kvečjemu dober teden, obrani pa tako kot pravi zuf samo nekaj dni.

Listi so podobni kot listi slive in češpe, morda malenkost večji in bolj okrogli.

Meso je v zreli fazi bolj rumenkasto.

Koščica je manj sploščena in manj koničasta od slivinih in češpinih.

Ob drevesu iz korenin izraščajo poganjki, ki imajo presajeni enake lastnosti kot matična rastlina. Tudi naša drevesa so bila na tak način vzgojena iz predhodnih.

dafo · Objavljeno: 04 Sep 2013 21:42 Naslov sporočila:

Zaenkrat primerjave z zuf-ovimi drevesi ne bi delal, bi si jih pa rad ogledal, ker je v vsakem primeru dobrodošlo primerjati čim več dreves, da bi lahko z zagotovostjo označili kaj je cimber in kaj ni glede na opise. Tudi sam sem dodal slike tega, kar pod tem imenom poznamo pri naši hiši, kjer so ta drevesa desetletja, če ne celo že kakšno stoletje posajena.

htf_lover · Pridružen/-a: 25.06. 2013, 08:06 Prispevkov: 536

Dafo, plodovi meni spominjajo na graf althanovo renklodo
http://www.arche-noah.at/etomite/assets/downloads/Bibliothek/Obstsortenblaetter/Pflaume/Graf_Althans_Reneklode.pdf

Kaj se pri zrelih pldoovih koščice ločijo od mesa? Če se, potem to zagotovo ni cimber, ker tisti ne gre od koščice.

htf_lover · Pridružen/-a: 25.06. 2013, 08:06 Prispevkov: 536

Sam sicer sumim, da pri mojem dedeku rastejo tile cimbri. Zame je skoraj brez uporabne vrednosti. Sama voda jih je. Če zrel plod malo stisneš, tekočina ven brizgne kot, da bi imel v roki limono. Mesa nima skoraj nič in še to se drži za koščico, kožica pa je bolj žilava in nekoliko kisla. Plod je primeren samo za svežo rabo, mogoče še za žganje in to je to. Ne vem no, pri meni bi k večjemu imeli korist kot podlaga za cepljenje...

dafo · Objavljeno: 04 Sep 2013 23:24 Naslov sporočila:

Zdravo. Kot sem že zgoraj napisal, pri zrelih ne gre popolnoma iz mesa oz. ga vedno malo ostane na koščici.

Bi se pa celo bolj strinjal s tem, kar je na tvoji povezavi za katero si bom vzel malce časa (edinole barva plodu ni preveč podobna, ker rdečih ali celo rumenkastih tonov ni v nobeni fazi zorenja). Če bo tema še ponudila kakšne primerjave (predvsem slike) ki bodo pripomogle k boljši prepoznavi potem predlagam, da se bo moj opis oddeljil v ustrezno temo v izogib nadaljnim ugibanjem. Sicer pa se zahvaljujem za povezavo.

doli · Objavljeno: 05 Sep 2013 05:26 Naslov sporočila:

To so pa naši stari cimbrji, letos jih je bilo zelo malo. Sirup iz njih je izredno dober. Delam ga v sokovniku, tistem starem, na cedilo in jih nič ne izkoščičim. Ko je malo uležan, dajo koščice sirupu krasen priokus.
Enako uporabim bele slive, ki jim pri nas tudi pravimo cimbrji.

Aye-Aye · Objavljeno: 05 Sep 2013 08:58 Naslov sporočila:

doli, prav take rastejo tudi pri meni, zelo aromatične sladke z veliko vode in ne gredo od koščice. Najboljše takoj za pojest. Smile

htf_lover, take kot si priložil link imam, zelo zelo sladka, že malo spominja na marelico, zrela je prav tako konec avgusta ima manjšo pečko in drugačno meso od dafo-ve.
Tako da bi lahko bila ta, ali kaj podobnega tu njihov iskalnik jih najde še pa še, je treba vse pregledat.

izbet · Objavljeno: 05 Sep 2013 23:21 Naslov sporočila:

Pr nas se cimberji uporabljajo samo za šnops. Mogoče tudi kakšna marmelada, ampak tle se že konča....

Aye-Aye · Objavljeno: 06 Sep 2013 09:39 Naslov sporočila:

zuf, na žalost je tvoj link primorskih panterjev in z njim češpe zginil z neta. Crying or Very sad

Si je morda kdo spravil zapis? Rolling Eyes

htf_lover · Pridružen/-a: 25.06. 2013, 08:06 Prispevkov: 536

http://webcache.googleusercontent.com/search?q=cache:LXQ-CDQsfd0J:primorski-panterji.info/wp/%3Fp%3D2261+&cd=1&hl=sl&ct=clnk&gl=si

... BESEDILO
Češpa
Posted by kekec on October 20th, 2008

Gojili so jo že naši davni predniki Vendi (Veneti)

Cespa_01

Češpa, njeno slovensko ime je prešlo v vse romanske jezike (Mayer – Lübke)

Evropsko in še posebno srednje-evropsko zgodovino in predzgodovino bi bilo treba začeti pisati na novo, potem ko je bilo odkrito ljudstvo Venetov. Sicer so jih poznali še prej, vendar zgolj kot »nosilce« Kulture žarnih grobišč (po 1200 pr. Kr.) in kulture Hallstatt (okoli 800 – 400 pr. Kr.), ne da bi odkrili tudi njihovo pravo ime.

O njih so na papirju lahko napisali vse mogoče. Na Zahodu so jih označevali kot »predkeltsko« na Vzhodu pa radi, četudi neuradno, kot »praslovansko« ljudstvo. Arheologi so odkrivali in opisovali njihove čudovite izdelke, od zlatih posod do železnega orodja. Toda ti »pred-Kelti« ali »pra-Slovani« so imeli za tiste čase tudi napredno kmečko kulturo, bodisi poljedelstvo kot živinorejo, v vinorodnih predelih so gojili trto in poznali tudi sadjarstvo.

Ena najbolj značilnih vrst sadja, ki so jo gojili, je bila češpa (Prunus domestica L.). Njeno ime je slovensko, prešlo je v vse romanske jezike, navaja švicarski jezikoslovec Wilhelm Meyer – Lübke (Romanisches Etymologisches Wörterbuch, Heidelberg 1935).

Svoje dognanje pa je zapisal le z jezikovnega stališča. Na prvi pogled ga je mogoče razumeti tako, kot da so češpo za nesli po romanskih predelih z območja sedanje Slovenije ali nekdanje Karantanije, kar pa nikakor ni verjetno in tudi ne razumljivo. Če pa upoštevamo, da so starodavno češpo gojili naši predniki Vendi (Veneti), ki so govorili slovenščini predhoden jezik, postane dognanje jezikoslovca jasno in utemeljeno.

Še več! Pridruži njegova ugotovitev se dokazom o avtohtonosti Slovencev, katerih predniki Vendi so bili že iz davnine naseljeni po vsej Srednji Evropi, v Alpah in v prialpskih predelih. Izmed sadnih vrst, ki so jih gojili, so bile tudi češpe: niso jih moglli prinesti izza Karpatov, odkoder sploh niso prišli. Naziv »češpa« bi se v tem primeru ohranil tudi na vmesnem ozemlju med Karpati in Alpami. Tudi na južnoslovanskem Balkanu, ker pa je znana le »sliva« oziroma » šljiva«.

Prav res, kdo bi si le predstavljal, da lahko ena sama »češpa« postavi na laž vso akademsko znanost, ki še nadalje vztraja na trditvi, da smo nekoč, ne mi, temveč še naši »predniki« prišli izza Karpatov in da so minila še stoletja, preden smo zatem postali Slovenci.

Cespa_02

Črn trn (Prunus spinosa L.), iz katerega so vzgojili češpo in cimber.

Latinska oblika caespes izhaja prav očitno od prvotne besede češpa. Ta je lahko v njenem izvirnem pomenu lahko prodrla v romanske jezike samo iz podstati starih Vendov. Poznali pa so jo že prej, saj so kosti tega sadeža našli že med neolitskimi najdbami, tako ob jezerih v severni Italiji, Švici in Avstriji iz obdobja po letu 4000 pr. Kr. Ne vemo pa, ali so v neolitiku afro-evropska oz. pred-indo-evropska ljudstva uporabljala za češpo enako besedo kot starodavni Vendi, saj takrat še in še dolgo potem ni bilo pismenstva.

Pomen latinske caespes pa ne pomeni samo češpe, kot sadeža, ampak se uporablja tudi za neobdelano površje, za kos zemlje s travo, rušo… Prav na takem, še divje zaraslem zemljišču so med ostalim rastlinjem rastle tudi divje češpe, latinsko prunus spinosa. Zaradi tega so v prenesenem pomenu uporabili za ta sadež naziv češpa, kar je verjetno pomenilo »divji sadež«.

V italijanščini pomeni beseda cespo še danes kup mladega rastlinja in trave – mucchio d’erbe e di virgulti (Pianigiani, 1988). Za sadež sam pa uporabljajo tudi ime prugna, ki izhaja iz grščine. V furlanščini se češpi reče ciespe (Pirona, 1967).

Češpa (Prunus domestica L.)

Jezikoslovci, ki ne poznajo starih Vendov, se zaradi tega tudi niso potrudili, da bi kaj več raziskali v zvezi z vendsko besedo češpa. V severnem delu Srednje Evrope, kjer je bila nekoč zibelka Vendov in njihove kulture, naletimo na različne izpeljanke besede: szwiestki v poljščini, švestka v češčini, zweschpen v bavarščini, zwetschge v avstrijski nemščini in zwetsche v nemščini. Navedbi, kakršni sta podani s strani panslavističnih in jugoslovanskih zaupnikov, češ da je slovenska češpa izposojena iz bavarskega (Bezlaj, 1976), ali pa iz romanskih jezikov (Snoj, 1997), sta očitno nemogoči in lažni.

Cespa_03

Češpa (prunus domestica L.). Njeno meso se hitro loči od koščice.

Slovenski jezikoslovci so bili začasa obeh Jugoslaviji pod strogim nadzorstvom centralističnega Beograda, zato niso smeli citirati jezikoslovca Meyerja Lübkeja v zvezi z izvorom besede češpa. Tako so Meyer-Lübkeja navedbe o izvoru te besede ostale zamolčane in nedodelane. Beseda povrh vsega tudi ne pripada besedišču Južnih Slovanov (Jugoslovanov), to je, narodov na Balkanu Prav tako jim tudi Slovenci ne pripadamo.

Prevladujoče mnenje (Wissowa 1938) je bilo, da divje češpe sprva niso bile razširjene samo na vzhodnem, ampak tudi na južnem, zahodnem in osrednjem delu Evrope. To pa je bilo vse, kar se tiče splošnih zaključkov v zvezi z neolitskimi najdbami češpovih koščic. K tem najdbam dodajamo na tem mestu še izvorni besedi češpa in caespes in nekatere besede, ki izhajajo iz niju.

Nadalje prevladuje mnenje, da sta v romanskem svetu besedi prunum (sadje) in prunus (drevo) vpeljani po prihodu kultivirane češpe iz vzhoda. Etimon prunus je prvič omenil Cato (234 pr. – 49 po. Kr.). Vendar ni bilo kakršnekoli možnosti, da bi si ga izposodil iz grškega jezika. Grki so prunumu (sadju) rekli kokkumeléa. V grškem jeziku se beseda v obliki proumen najde samo enkrat. Omenjena od Teofrast (340 – 288 pr. Kr.). Očitno je beseda prunum drugega, verjetno vzhodnjaškega izvora. Povrh vsega čečpe v Grčiji ne uspevajo prav dobro. Namesto njih pa gojijo cimberje.

Za razliko od tega se je na ozemlju današnje Italije gojenje češp v veliki meri razširilo v obdobju po Catonu, navaja Plinij (23 pr.Kr.-79 po Kr.) : pruna omnia post Catonem coepisse manifestum erit. Gojenje tega sadeža se je širilo prav v času rimskega cesarstva, ko so gojili skoraj ducat različnih vrst češpe. Očitno je, da tedaj v romanščini prevladala zanjo beseda prunum. Kasneje, že po razpadu rimskega cesarstva, ko se na obsežnih rimskih ozemljih ustanovijo germanska kraljestva, je v njihove jezike prešel rimski naziv prunum v obliki Pflaume, in se poleg besede Zwetsche ohranil vse do danes.

Cespa_04

Suhe češpe, sušine

Skozi vsa ta obdobja pa se je v Srednji Evropi naziv češpa še vedno ohranil v vendski podstati. Tudi beseda susina (od sušina), ki se danes v italijanščini poleg besede prugno uporablja za češpo, izvira iz vendske podstati. V slovenščini, to je, sodobni vendščini, venetščini, izhaja sušina nedvomno od glagola »sušiti«; nekaj, kar se suši, (po)sušena. Češpe so že po davni vendski (slovenski) navadi sušili in jih še danes.

Beseda sušina je očiten dokaz o starodavni kulturi sušenja češp, ki opravlja se še danes. Še eden, izvrsten izdelek iz tega sadja pa je okusno češpovo žganje visoke kakovosti, ali češpovec.

V naših Brdih, Brkinih in še kje se je še do druge vojne ohranila kultura lupljenja češp. Lupile so v glavnem ženske, luparke. Pri lupljenju so uporabljale posebne ukrivljene nože picone. Najbolj spretne so vsak dan olupile 100 do 120 kilogramov češp, manj spretne do 80 kilogramov. Luparke so imele v rokah po tri ali štiri češpe, lupile so jih od peclja navzdol. Posebnost so bile češpe z obročki, pri katerih so na sredini pustile pet do šest milimetrov širok neolupljen obroček. Te so imele boljši okus in so se lepše sušile.

Olupljene češpe so sušili. Ko so bile na površini primerno suhe in v notranjosti dovolj vlažne, so iz njih iztisnili koščice. Nato so po dve češpi stisnili skupaj, da so se držale z notranje strani ter dobile okroglo in sploščeno obliko. Stisnjene oziroma pogačene češpe so ponovno žveplali ter sušili na soncu in vetru. Tako so po natančnem delu nastale prunele. Ko so bile primerno suhe, so jih zapakirali v zaboje, kjer so zdržale do dve leti. Prodajali so jih v Nemčijo, Nizozemsko, skandinavske dežele, evropski del Rusije in severno Ameriko, kjer so dosegale visoko ceno

Cimber (Prunus insititia L.)

Cimber se od češpe razlikuje po svoji kroglasti obliki. Njegovo meso pa je čvrsto pritrjeno na koščico, za razliko od češpe, ki se jo s prsti zelo lepo prepolovi in razkoščiči, medtem ko se cimberja ne da. Že po tem ga Slovenci dobro ločimo od češpe. Poleg tega je lahko cimber različne barve, v glavnem je plave, kot češpa, lahko pa je tudi rumen, rdeč in celo zelen. Sadež je na vasi zelo cenjen, ker dozori pred češpo.

Cespa_05

Plava in rumena vrsta cimberja

Otroci so komaj čakali, da cimberji dozorijo, ker so sladki in prijetnega okusa. Okus se razlikuje po vrstah. Pri nekatrerih hišah so imeli kar po nekaj cimberjevih dreves. Ker drevo obilno rodi, so tudi iz cimberjev kuhali žganje.

Na trgu je cena cimberjev nizka. Sadež namreč ni trpežen in tudi ne uporaben drugače kot svež, za okrepčilo. Ne traja prav dolgo, ker kmalu potem, ko je bil utrgan, postane mehak. Ima pa prijeten okus.

Zaradi tega ga križajo s sorodnim sadjem v vedno nove cimberjeve vrste. Tudi križanci cimberja dozorijo zgodaj, kar je prav tako pomembno. Njegova barva in aroma se nenehno izboljšujeta. Tako prihajajo na trg večje količine oplemenitenih križanih cimberjev. Njihove barve in lep videz so za kupce prava paša za oči.

Cespa_06

Rdeča, oplemenitena vrsta cimberja.

Cimber nazivajo v slovenskem jeziku tudi cibora. Po nemško mu pravijo Krieche. Pogosto ga imajo za vrsto češpe in je pod znanstvenim imenom tudi označen kot Prunus domestica ssp insititia L.. Ta sadež je bil dokaj razširjen tako pri Rimljanih kot tudi pri Grkih. Podobno kot češpa je v Evropi avtohtono sadno drevo. Italijanski sosedje ga poznajo z imenom mirabella, s čimer pa navadno nazivajo tudi slivo.

Sliva (Prunus domestica var. syriaca L.)

V slovenskem jeziku se pojavlja očitna zmešnjava glede naziva sliva, ki se vse od Jugoslavije naprej vedno bolj pogosto uporablja tudi za češpo. V slovenskem jeziku je bila češpa od nekdaj samo češpa, medtem ko pa jo v južnoslovanskih jezikih imenujejo samo sliva. Prava sliva je namreč rumen sadež, podoben češpi in prihaja iz vzhoda. Narodi južno od nas, oziroma Jugoslovani, pa tudi češpi pravijo sliva, ker naziva češpa ne poznajo in ga očitno tudi niso nikoli poznali.

Predvidevam, da se je zaradi tega izraz sliva v Slovenijo sprva razširil po vzhodnem slovenskem ozemlju, ki meji na južnoslovansko jezikovno območje. Naziv se je namesto češpe vsilil tudi v govoru Lublane, saj so tam na veliko tržili s češpami – slivami, ki so jih v velikih količinah kupovali iz južnoslovanskih dežel. Tako je bil tudi v slovenskih zapisih prvič uporabljen naziv sliva za češpo že v 16. stol. (Megiser). Postopoma je v Lublani povsem prevladalo zmotno ime sliva za češpo. Za časa Jugoslavije se je v napačni rabi vneslo v splošno pisanje. V napačnem pomenu ga zlasti v Lublani uporabljata tudi tisk in tv mediji kot tudi osrednje ustanove. Šolsko čtivo je sestavljeno in natisnjeno žal edinole v Lublani. Na ta način se je beseda sliva v napačnem pomenu za češpo kot »pravilna« tvorba vsilila tudi v šoski jezik.

Cespa_07

Sliva (Prunus domestica L. var syriaca). Takšna je prava sliva in se tako naziva tudi v slovenščini. Pri njej je razlika od češpe že na prvi pogled vidna. Sadež je prišel z vzhoda.

Ime sliva bi se v slovenskem jeziku lahko jezikovno pravilno uporabljalo samo za izvirno slivo (Prunus domestica L. var syriaca), in ne za našo staro avtohtono češpo (Prunus domestica). Na zahodnem slovenskem ozemlju, na Primorskem in v Istri, ki v zgodovini ni bilo okuženo z južnoslovanskimi izrazi, se je beseda češpa uporabljala samo za izvirno češpo, sadež plave barve, medtem ko so z besedo sliva označevali drugo vrsto, rumen sadež, slivo (Prunus domestica L.var syriaca), ki je k nam prišla z vzhoda. Že po razliki v izrazju bi nekdo moral sklepati o njunem različnem zgodovinskem izvoru.

Cespa_08

Rumena, oplemenitena sliva

Na slovenskem ozemlju sta češpa in cimber od nekdaj rasla divje, samorodno. To dokazuje, da sta na tukaj domači in prvotni sorti. Za razliko od niju je sliva prišla od drugod. Postala je domača, gojimo jo, vendar je treba njeno mladiko posebej vsaditi.. Uspeva v brezvetrnih mirnih legah, kjer ima več topline. Prihaja namreč iz toplejšega vzhoda. Njeno ime kaže, da je prišla v Slovenijo preko Balkana. – Prevzeto s spletne strani Carantha (J. Šavli), prevod in dopolnitve Janez Sušnik.

orlica · Objavljeno: 06 Sep 2013 11:29 Naslov sporočila:

še slikice češp iz strani panterjev s potečeno domeno

slike češp

Aye-Aye · Objavljeno: 06 Sep 2013 11:33 Naslov sporočila:

Hvala vama!

praky · Objavljeno: 08 Feb 2014 10:47 Naslov sporočila:

Imam kod sebe takvu šljivu,velika,okrugla,u početku žuto zelena na kraju zriobe žuta.Listovi široki.koštica je slična marelici.Dali netko zna koja je to sorta.
lp-Praky

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli