 |
Gartlc
Forum o vzgoji, negi, razpoznavanju in izmenjavi rastlin, sodelovanju z naravo ter druženju ljubiteljev vrtnarjenja
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
matejos
Pridružen/-a: 05.05. 2017, 22:55
Prispevkov: 593
|
 Objavljeno: 22 Maj 2020 00:09 Naslov sporočila: |
 |
|
Tole je roba, ki jo ima Ferdo:
uradni link, da boste poznali oznake.
https://k-adriatica.it/eng/products/granular-fertilizers/nitrogenous-k-fert-line/pratiko-21
In še slika deklaracije na vreči.
https://drive.google.com/file/d/1gpHuGwuypg6VFxmHgsTiPHuXVksRrX_l/view?usp=drivesdk
Zadeva je eksploziv, moje borovnice so popolnoma ponorele, sem jih leta stradal, očitno. kar sem v preteklosti mislil, da je rast, je bilo hiranje... plodovi letos so tako tezki, da se bojim, da lahko veje počijo. V dežju se vse upogne skoraj do tal. AS sem dal tudi lokalnim vrtnarjem, pa celo zaposlenim svetovalcem v vrtnarskih centrih. nihče, razen prisotnih tu na forumu, nima o teh zadevah niti najmanjšega pojma. veliko pove komu zaupamo, ko hodimo v trgovine. ljudem doma pa borovnice propadajo ali pa stagnirajo, ko čarajo s tistimi dragimi gnojili a napredka ni. o mojih, ki so na robu parcele že kot pravi gozd, pa govorijo celo v lokalnem vrtcu  pa nobenemu jasno zakaj. ko jim povem od kod gnojilo in sadike samo nejeverno bulijo... Ferdotove sadike so našle dom tudi pri očetu v mestu. aprila jih je pognojil s pestjo AS po zunanjem robu substrata. V enem letu po sajenju so prekosile po višini vse sosedove, ki se že 5 let matrajo. spet ista zgodba, poveš zgodbo o obisku Vrhnike pa samo bulijo vate ljudje...
Moja napaka je bila, da sem bil površen v branju navodil. gnojil sem jih lani z 8g namesto 8dag AS. torej 10x premalo...seveda jih zato nikakor nisem mogel pregnojiti a rastle tudi niso ne vem kako. napako sem sprevidel šele marca letos. od takrat sem jih gnojil veckrat z 20g naenkrat. iz strahu pred požigom..
torej, recept za uspeh, gnojilo in sadike nabavite pri ferdotu. tisto kar prodajajo centri pa so zobotrebci, ne sadike,
_________________
NM |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
matejos
Pridružen/-a: 05.05. 2017, 22:55
Prispevkov: 593
|
| Objavljeno: 22 Maj 2020 01:24 Naslov sporočila: |
|
|
| Oldi je napisal/a: | V Slogi so rekli, da lahko naročijo takega s 26% SO3.
V Korotanu imajo amonsulfat od Petrokemije Kutina s 24% žvepla, dušika imajo pa vse, ki sem jih do sedaj dobil, 20 oziroma 20,6%. V Sloginem ceniku imajo oba, 58% SO3 in 24%S, pri obeh piše amonsulfat. Kar sem delal z močljivim žveplom nisem imel občutek, da delam kako kislino, tudi ko sem delal precej močno raztopino za polivanje dna sadilne jame.
Sicer pa Wiki pravi, da za H2SO4 potrebuješ O3, torej s 24%S po moje nimaš kaj kisati, še solate ne 
@ferdo36 kakega imaš ti? |
ugibam, nisem kemik, zadnje predavanje iz kemije sem imel pred 22 leti, probam le malo povezati deklaracijo z anorgansko kemijo. Največja težava teh oznka je, da proizvajalci kršijo vsa pravila označevanja in kemije. kdor ni izprakse naj se znajde po svoje... podobne težave sem imel ko sem želel izraçunati koncentracijo mravljinčne kisline z akolega čebelarja. Da o grozljivkah, napisanih v navodilih za uporabo škropiv, ne govorimo.
imamo
(NH4)2SO4 amonijev sulfat, molekulska masa 132
(NH4)2SO3 amonijev sulfit
(NH4)2S2O3 amonijev tiosulfat
prvi in zadnji sta gnojili. AS od Ferdota je prvi. zakaj izražajo deleže v SO3, pomoje le zato ker iz njega štartajo proizvodnjo in ker je trden, H2SO4 ne obstaja izolirana ampak samo v raztopini (ki je nastala z raztapljnajem SO3 v vodi). SO3 je naveden le kot enota. no, saj dejansko tudi piše na vreči anhidrid žveplove kisline (anidride solforica), to pa je SO3.
torej ne dajemo v zemljo SO3 kot bi mislili glede na napisano na vreči (SO3 hlapi in bi tvoril v zraku H2SO4 in bi nas hlapi ubili) ampak dajemo v zemljo VODOTOPNO sol (NH4)2SO4. to je sol, nastalo iz šibke baze (amonijaka) in močne žveplene kisline (2NH3 + H2SO4 -> (NH4)2SO4), zato sol reagira kislo. če sol nevtraliziramo, npr z apnencem v zemlji, amonijevi ioni preidejo v amonijak (NH4 + OH -> NH3 + H2O), ki pobegne iz zemlje oz plina rastlina ne zna izkoristiti. zato je tako važno držati substrat izoliran in ph nizek.
nobenih reakcij gnojila ni v zemlji, sol AS se le raztopi. vodotopno pa pomemi tudi hitro delujočo. če je okolje bazično, poteče samo reakcija nevtralizacije, ki za na ni ugodna, zato moramo dodati toliko AS, da ph pade v kislo območje.
Ammonium sulfate; (NH4)2SO4, is an inorganic salt with a number of commercial uses. The most common use is as a soil fertilizer. It contains 21% nitrogen and 24% sulfur.
21% pride od molekulske mase dveh dušikov 2xN in AS (2x14 : 132 = 21% cca)
24% pa od S in AS (32 : 132 = 24%)
58% pa od SO3 in AS (80 : 132 = 60%)
TOREJ JE VSE TO ENO TE ISTO, NAVADEN AMONIJEV SULFAT.
od kod pa 26% SO3 pa mi ni jasno, mora bit še nekaj drugega zraven.
Hvala eni največjih Slovenk vseh časov, pokojni dr Kornhauserjevi za vse učbenike. Odšla je v tišini, a njeno znanje drži to državo pokonci!
_________________
NM |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Andrej Banko
Pridružen/-a: 31.05. 2015, 08:51
Prispevkov: 5203
Kraj: Domžale
|
| Objavljeno: 22 Maj 2020 06:26 Naslov sporočila: |
|
|
Dobro si tole razdelal. Razmerja relativnih atomskih in molekulskih mas.
Podobno kot pri klasičnih NPK gnojilih, ko deleže P in K pogosto podajajo kot delež K2O in P2O5, čeprav teh dveh snovi realno ni v mešanici.
O tem smo pred leti že govorili. Še vedno mi ni jasno, zakaj takšni zapisi.
Čisto tako iz firbca, kakšen pa je po izgledu tisti amonijev sulfat iz trgovin ?
Za tega od Ferda se lepo vidi, da gre za res čisto, 100% snov, ker je v lepi kristalni obliki, brez opaznih primesi. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Oldi
Pridružen/-a: 09.02. 2014, 11:16
Prispevkov: 858
Kraj: Cerklje na gorenjskem
|
| Objavljeno: 22 Maj 2020 10:15 Naslov sporočila: |
|
|
26% SO3 je nesporazum pri komuniciranju s prodajalko, verjetno je šlo za 24% S.
Tole je vreča zadeve iz Kutine oziroma korotana. Nekje sem videl tudi video kako amonijev sulfat izgleda, bila je sipka rumenkasta zadeva spominjajoča na močljivo žveplo, daleč od mojega amonsulfat z 58% SO3, ki je bil v umazano belih kristalčkih, druga slika. Lahko pa da sem sam ali kdo drug kaj zamešal.
Wiki pa pravi, da gre za (NH4)2SO4
 
Aleksandra; naj ti bo lahka zemljica. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Oldi
Pridružen/-a: 09.02. 2014, 11:16
Prispevkov: 858
Kraj: Cerklje na gorenjskem
|
| Objavljeno: 22 Maj 2020 17:03 Naslov sporočila: |
|
|
| Sem šel v Korotan po Kutinskega in je po obliki zelo drugačen, bele kuglice nepravilne oblike, premera tam nekje 3 do 5 mm. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
JernejZ
Pridružen/-a: 14.06. 2013, 21:46
Prispevkov: 101
Kraj: Jama (Mavčiče, 8 km južno od Kranja)
|
| Objavljeno: 22 Maj 2020 20:54 Naslov sporočila: |
|
|
Točno ta dva imam tudi jaz. Pri desnem (italijanskem, Adriatica, ga je imela včasih Sloga Kranj) piše na embalaži "per uso tecnico" - to je po moje razlog njegove umazanosti/obarvanosti.
Obadva pa sta po mojih opažanjih čisto OK.
V prihodnje bom pa poskušal dobiti Pratiko 21, ker tiste "kugle" iz Kutine so kar predebele. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Oldi
Pridružen/-a: 09.02. 2014, 11:16
Prispevkov: 858
Kraj: Cerklje na gorenjskem
|
| Objavljeno: 23 Maj 2020 00:38 Naslov sporočila: |
|
|
Če je to enak material, potem bi sklepal, da se 3 x debelejše kuglice 3 x počasneje in 3 x dlje topijo, torej bi jih moral prvič nasuti 3 x več. Seveda če se italijansko gnojilo topi slab mesec. Samo količina stopljenega gnojila, recimo na dan, bi padala.
Ali ima kdo obe gnojili, da proba v kakem času se stopita v vodi. Ali vsaj italijansko, jaz bom probal stopiti kuglice. Da ne bi dosegel kake nasičenosti, bom v 1dl dal eno srednje debelo kuglico. It. kristalčkov bi moral dati približno enako težo. Imam 0,01g tehtnico in zlahka lahko določim težo kroglice.
Itak se pa gnojilo v realnosti verjetno stopi bistveno hitreje, zato tole sklepanje oziroma pisanje ni relevantno. Bom jutri probal. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
jances
Pridružen/-a: 21.04. 2020, 00:05
Prispevkov: 3
|
| Objavljeno: 23 Maj 2020 08:30 Naslov sporočila: napad kaparja |
|
|
Pozdravljeni,
na borovnicah je polno kaparja.
Uporabil bi frutapon, vendar ko berem navodila piše, da se uporablja v dobi mirovanja.
Ali lako poškropim zdaj, v bujni rasti? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Oldi
Pridružen/-a: 09.02. 2014, 11:16
Prispevkov: 858
Kraj: Cerklje na gorenjskem
|
| Objavljeno: 23 Maj 2020 15:15 Naslov sporočila: |
|
|
AS iz Kutine se v vodi rastopi prej kot v pol ure, nastane močno kisla raztopina.
Obnovil sem zastirko iz slabo leto starih iglic smreke. Probal sem jih namočiti v vodi in je slednja precej kisla, sem se bal da ne bo, ker iglice semintja verjetno že gnijejo. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
matejos
Pridružen/-a: 05.05. 2017, 22:55
Prispevkov: 593
|
| Objavljeno: 23 Maj 2020 16:00 Naslov sporočila: |
|
|
| Oldi je napisal/a: | Če je to enak material, potem bi sklepal, da se 3 x debelejše kuglice 3 x počasneje in 3 x dlje topijo, torej bi jih moral prvič nasuti 3 x več. Seveda če se italijansko gnojilo topi slab mesec. Samo količina stopljenega gnojila, recimo na dan, bi padala.
Ali ima kdo obe gnojili, da proba v kakem času se stopita v vodi. Ali vsaj italijansko, jaz bom probal stopiti kuglice. Da ne bi dosegel kake nasičenosti, bom v 1dl dal eno srednje debelo kuglico. It. kristalčkov bi moral dati približno enako težo. Imam 0,01g tehtnico in zlahka lahko določim težo kroglice.
Itak se pa gnojilo v realnosti verjetno stopi bistveno hitreje, zato tole sklepanje oziroma pisanje ni relevantno. Bom jutri probal. |
hja, gre za sol iz dveh ionov. ker je vodotopna, praktično ni zadržanega sproščanja. pri taki topnosti velikost granul ni pomembna. pomembna je le za to, da dosežemo boljšo porazdelitev z manjšimi delci gnojila. špekulirat s količino in njenim vplivom na hitrost sproščanja je NO GO! meni se amonsulfat raztopi že v jutranji rosi... za vpliv na sproščanje manjkajo ustrezni dodatki, ki se dodajajo zraven in vplivajo na hitrost raztapljanja. teh pa v tem gnojilu ni.
Ker gre za kislo sol bi znal imeti velik vpliv razpožljiv volumen vode, v katerem se AS raztopi. Če je vode premalo, zna biti zadeva manj razredčena in bolj nevarna. ne vem, ugibam...
_________________
NM |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
ferdo36
Pridružen/-a: 04.06. 2013, 20:07
Prispevkov: 1244
Kraj: Blizu Vrhnike 290m nm
|
| Objavljeno: 23 Maj 2020 21:52 Naslov sporočila: AB |
|
|
Jances!
Kaparje v tej fazi, razen fizični z zobotrebcem, je skoraj nemogoče uničiti.
Po obiranju pa je na voljo Calypso 0,2% in Movento 0,5%. Spomladi pa vsi
oljni pripravki! Pri insekticidih škropi samo zvečer po sončnem zahodu in prej pokosi
vso cvetočo podrast!!!
_________________
Narava vse povrne! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
jances
Pridružen/-a: 21.04. 2020, 00:05
Prispevkov: 3
|
| Objavljeno: 24 Maj 2020 10:53 Naslov sporočila: napad kaparja |
|
|
Pozdravljeni,
kaparjev je miljon in če obstaja karkoli, bi bilo bolje kot na roke.
Kaj pa ce bi frutapon (ali pa insekticid) nanašal direkt na njih s čopičem? To bi bilo veliko hitreje.
Z zobotrebcem si pa res ne predstavljam, zdaj potegnem po veji s prstom in jih v roki ostane 20-30. Dolge ravne veje niso problem, pri rogovilah in mladih poganjkih pa unih malih sploh ven ne dobis.
lp |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
matejos
Pridružen/-a: 05.05. 2017, 22:55
Prispevkov: 593
|
| Objavljeno: 24 Maj 2020 22:45 Naslov sporočila: |
|
|
ne obstaja kak glavnik? tak električni, kot za naglavne uši? kapar sklene krog in bzzzzz...ali pa sesalec..
_________________
NM |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Andrej Banko
Pridružen/-a: 31.05. 2015, 08:51
Prispevkov: 5203
Kraj: Domžale
|
| Objavljeno: 27 Maj 2020 21:33 Naslov sporočila: |
|
|
Predvčerajšnjim sem nastavil pasti za PVM. Pa ne samo pri borovnicah.
Tudi že pri malinah, robidah, šmarni hrušici in figah.
Danes je že kar nekaj mušic notri. Sicer ne vem, če so taprave ...
Borovnice super kažejo. Verjetno ne bodo najdebeljše, ampak jih bom vseeno pojedel, če bodo le brez mesnih aditivov !
. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
ferdo36
Pridružen/-a: 04.06. 2013, 20:07
Prispevkov: 1244
Kraj: Blizu Vrhnike 290m nm
|
| Objavljeno: 28 Maj 2020 07:40 Naslov sporočila: AB |
|
|
Precedi skozi belo krpo in pod lupo poglej kaj si ujel. Značilne so rdeče oči, ki pa
jih imajo vse vinske mušice, samci imajo na krilih značilno temno piko, samice pa žagasto leglico. Z malo vaje jih hitro ločiš.
_________________
Narava vse povrne! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
  |
Gartlc Seznam forumov
-> Sadje
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3 ... 65, 66, 67 ... 98, 99, 100 Naslednja
|
Časovni pas GMT + 2 uri, srednjeevropski - poletni čas
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3 ... 65, 66, 67 ... 98, 99, 100 Naslednja
|
| Stran 66 od 100 |
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
