Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

TwityPity

OPIS:

Avtor: muha

juglans

Sprašujem, če ima kdo kakšne izkušnje z brstičnim, morda tudi kakšno znanje ali vedenje o tehnologiji vzgoje in boleznih ter škodljivcih.

Pri meni raste kar solidno (kolikor pač lahko v tej suši) vendar pa mi že sedaj nastavlja brstičke, ki pa niso kompaktni. To se mi dogaja vsako leto in na jesen so glavice velike največ 2 cm in tudi približno ne takšne kot bi morale biti (kompaktne). V resnici so bolj nekakšne rozete nakržljanih lističev. Komaj kaj za uporabo.
Ne vem ali bi to bila kakšna bolezen, morda kakšna tehnološka težava, lahko pa bi bil vzrok temu nebroj pisanih stenic, ki ga (v bistvu vse kapusnice) napadajo. Sicer sem letos trikrat škropil z cimetovim pripravkom in je situacija okoli teh stenic in stanja listov za odtenek boljša, a kljub vsemu.

Vrt je pognojen z kompostom, nič hlevskega ali česa drugega. Ostale vrtnine se mi zdi lepo rastejo, a vseeno dopuščam možnost preslabe založenosti z hranili. Slednje sklepam po zgornji sliki z mega listi, kakršnih pri meni ni tudi pod razno. Do jeseni se ponavadi uspe povspeti do tričetrt metra.
Lansko leto sem ga gojil na njivi, ki je bila preorana ledina in pognojena z hlevskim gnojem. Situacija je bila identična. Zgodnje nastavljanje nekompaktnih brstičev.

Vročina. Morda bi lahko težavo predstavljale visoke poletne temperature. Pri nas v Beli krajini se kar hitro, že spomladi ogreje na 30°C, poleti pa smo bolj kot ne še višje, v rdečih temperaturah.

Dobrodošli vsi komentarji. Še bolj pa kakšen zabojček brstičnega. Cool

Ga obožujem.

lp. v pričakovanju.

doli

Jaz sem ga do sedaj sadila vsako leto. Rabi hlevski gnoj, toda ne sveže pognojeno in med rastno sezono dognojimo z dušikom. Mehke glavice nastanejo, če je sveže pognojeno. Sadila sem vedno pozno sorto in to F1, ko so spodnje glavice dosegle velikost okrog cm, sem odrezala glavni rastni poganjek.
Sadimo, visoke sorte, 60cm narazen, obvezno ga okopamo, da je bolj stabilen. Boljši je, ko je nekaj časa na mrazu, zdrži do -10, lahko ga izkopljemo in obesimo v hladen prostor, tako ostane par tednov svež.
Priporočajo, da stebla vedno izkoplemo in jih stolčemo, da prej zgnijejo, tako preprečimo širjenja bolezni.

juglans

doli hvala za odgovor. Kakšne in kako zelo F1 sorte je moj ne vem in na to sedaj ne morem več uplivati, lahko pa bi ga še kaj pognojil. Doli, kdaj med letom pa to pognojiš, pa s čim?
Pravzaprav ga kar bom zalil z vodotopnim mineralnim (za zelene rože) gnojilom, bom opazoval reakcijo ter upal na fullll pridelka. Sedaj je očitno, da je z vročino konec. Mimogrede danes zjutraj ob 6h je bilo pri nas 5°C. Torej upam na novo rast in morda bi se z dognojevanjem približal kompaktnim glavicam.

Sicer pa si želim še kakšnega komentarja od naprimer primorcev, pa kakšnih posavcev, oziroma vseh tistih ki jih poletje obilno nagrajuje z visokimi temperaturami (35°C+).
Prebrati je možno, da je brstični rastlina hladnejših področij. Sklepam, pravzaprav se bojim, da mu naše vročine generalno ne odgovarjajo in sem z vsemi ukrepanji bolj kot ne nemočen.

Glede gnojenja pravijo modri (doli je očitno med njimi), da ne tolerira svežega hlevskega gnoja, prav tako ne visoke ravni organskih snovi v zemlji. Bega me "naključno" sosledje sajenja v lanskem letu in letos. Torej lani hlevski gnoj kot vir hranil, letos za razliko predel kjer že več let gnojim z kompostom in ponavadi še z zelenim podorom (letos ga ni bilo). Mislim da na letošnji površini zemlja ni najbolj založena z dušikom (listi niso zelo veliki), organske mase tudi ne more biti pretirano.

Torej?

Upanje umre zadnje. Malce bom še telovadil okoli njega.

lp.

seveda toplo vabljeni z kakšnimi mnenji, recepti, ... ma tudi šale bodo dobrodošle, karkoli.

orlica

juglans

orlica hvala za idejo in recept. Sicer to varianto čipsa poznam (na daleč), a če sem iskren sem malce preveč len za tovrstno čipsiranje. Embarassed

Morda pa s časom postanem bolj priden in pričnem pred tv-jem hrustati zeleni čips. Cool

lp.

orlica

doli

Da ti brstični ohrovt lepo rodi, to je moje mnenje, rabiš prvič dobro, težko zemljo in drugič se mi zdi pomembna izbira sorte. Ostalo, pravilno gnojenje, dognojevanje in rezanje vrhov seveda tudi prispeva , da si pri obiranju zadovoljen.
Meni je na vrtu, kjer imam peščeno zemljo in kjer dodajam kompost slabo uspeval, na njivi, kjer je zemlja vse nekaj drugega sem bila pa zadovoljna.
In sorte sem tudi menjala. Pozna sorta , hibridna, se je najbolje obnesla. Pobiraš ga lahko dolgo v zimo, včasih, odvisno od zime, skoraj do pomladi.
Ti imaš seveda dobro zemljo tudi na vrtu.
Za dognojevanje pa so najboljše koprive.

juglans

doli, super in hvala za podane izkušnje

Glede zemlje ne bo težav. Je ilovica, o pesku ali podobni zrčnosti pri meni ni govora. Pognojil sem ga že, pa ga tudi še bom. Preizkušam kar z vodotopnim mineralnim gnojilom. Za eksperiment. Torej začel sem z fosforjem, da malce aktiviram korenine, nadaljeval bom z dušikom, končal pa z kalijem. Kompliciram,a sem se lotil, da razčistim pojme. Koprive bom pa tudi vključil, če tako meniš. Jih imam namenjene za paradajz in papriko, no bo pa še za brstični.
Ne majhno težavo predstavljajo bolhači, zgleda da bi moral pogosteje škropiti vendar mi je ta opravek tako anti, da .... Twisted Evil

Sorte. Letošnja in tudi vsakoletna je kr ena iz rdeče semenarnine vrečke. Verjetno mi ni potrebno spraševati, ker si že vse povedala. OK

Skratka sem v procesu angažiranja. Upam da bo na jesen in zimo kaj užitnega vzbrstelo.

doli hvala in lep večer/dan.

juglans · Objavljeno: 16 Sep 2013 20:32 Naslov sporočila:

Nadaljujem z poročanjem.

Kot že rečeno, pognojil sem ga po zgoraj omenjenem postopku. Sprva dva, tri dni samo zalivanje, nato gnojilo s poudarkom na fosforju (dva krat), nadalje bolj dušično gnojilo (dva krat), zaključek pa z regrad-rmanovo prevrelko. S slednjo naj bi poskrbel za kalij.
Nato se je pričelo bolj deževno vreme in rezultat je sledeč.

Deteljica je za srečo, ne glede na tri ali štiri lističe. Pri nas nismo izbirčni.
Drugače pa se na drugi slike vidi kakšni brstički ponavadi nastajajo. Upam, da z drugim prirastom, ki je zelo očitno viden uspem s kakšno spremembo. Karkoli bo, bo u redu. Seveda upam na boljše.

Bolhači in stenice so pa ........ Zelo težka bo ta borba.

lana · Objavljeno: 27 Sep 2013 19:45 Naslov sporočila:

Meni brstični ohrovt skoraj vedno krasno dela. Zemlja je bolj težka kot ne, kar precej glinena, gnojim z organskimi gnojili, nikdar mi ne uspe jeseni, vedno spomladi, seveda s preperelim gnojem. Sem pa brala, da zgodnje setve pogosto delajo take brstiče, kot jih opisuješ, niso kompaktni, to naredi menda vročina. Ohrovt ni rastlina toplega podnebja, ima raje mraz. Jaz sadim pozno. Včasih sejem sama, pa ker smo na 700m namorske višine, je to mnogo bolj počasen proces kot pri vas v Beli krajini, zato tudi sadim pozno, maja meseca, včasih celo začetek junija. Brstični ohrovt jemo celo zimo, vkolikor ga ne dobi srnjad. Lani so živali pojedle 30 rastlin, sem se skoraj zjokala zraven, letos imam višjo ograjo, upam da bo pomagalo. Br. ohrovt preživi komplet zimo, tudi našo z -20C včasih, predvsem kadar je pokrit s snegom. Spomladi požene v cvet in zelo enostavno je pridelati lastno seme.

Takle je letos, pa je bil zgodaj sajen, že začetek maja menda, ampak v senco:

pika · Pridružen/-a: 05.06. 2013, 11:18 Prispevkov: 1350

Meni brstični ohrovt vsako leto zraste enako, brez gnojenja in podobnega. Posejem prej, posadim v vrt ali na njivo in pustim. Letos je med sušo malo zaspal in začel delati par tednov nazaj, imam eno sadiko rdečega in štiri navadne.
Čez zimo ga pustim v vrtu in ga lahko obiram tudi pozimi in na pomlad.
Pravijo da je še boljši, ko pomrzne, ker se škrob v malih glavicah spremeni v sladkor, pa sem ga lani nekaj pobrala in dala v skrinjo, a mi ni bil všeč, če ostane na rastlini je pa dober.

Irena · Pridružen/-a: 01.06. 2013, 18:35 Prispevkov: 1071

Moji še niso tapravi. Se skrivajo ko mali otroci.
Lana, Juglans in T.P. lepi so.
Zdaj bojo še pa lepši, ker sem malo fauš.
Irena

pika · Pridružen/-a: 05.06. 2013, 11:18 Prispevkov: 1350

Navaden:

in rdeč:

muha · Objavljeno: 24 Sep 2014 19:30 Naslov sporočila:

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli