Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Novinka · Objavljeno: 13 Jul 2018 22:03 Naslov sporočila:

Muha: kateri sistemik bi priporocila? Se pa vsekakor strinjam, da je treba sledi navodilom!

Plamenka · Objavljeno: 13 Jul 2018 23:06 Naslov sporočila:

Muha, Neem tonik naj bi bil tudi proti boleznim paradižnika. Spomnim se, da sem pred štirimi leti, ko je bilo podobno deževno poletje, kot zdaj, tudi jaz izmenoma škropila enkrat s sodo, drugič z neemom. Tudi sedaj tako delam, a ne čisto vsak dan. Mogoče bom tudi jaz zmešala oboje skupaj. Zunanje sploh ne morem škropiti vsak dan, ker zelo pogosto dežuje.
Je pa tudi škodljivcev letos polno in je že zaradi tega dobro uporabiti tudi neem.

https://www.vetisa.si/vsebina/RECEPT_ZA_VZGOJO_PARADIŽNIKOV_Z_NEEMOM_2014_02_17_10_18_16_518.pdf

Sem pa letos izjemoma že 2x uporabila Labicuper, ki nima karence. Doslej bakrovih pripravkov še nikoli nisem. V trgovini mi je svetoval škropljenje 1x tedensko.

Andrej Banko · Objavljeno: 13 Jul 2018 23:10 Naslov sporočila:

Hotel sem povedati, da bakrov pripravek deluje, dokler je nanešen na rastlino ( list, steblo, karkoli ... ).
Ko ga spere dež ali ko enkrat nanešena snov popada dol z rastline, pa ni več učinka.
Iz tega naslova so sistemiki seveda bolj učinkoviti, saj se aktivne snovi vsrkajo v rastlino in razporedijo po tkivu. Tako nekako ...

Obvestilo agrometeorološega portala izpred nekaj dni:

Verjetno bi bil učinkovit tudi kakšen od fungicidov, ki so registrirani (le) za krompir:

Agrometeorološki portal MKGP <furs>
9. jul. (pred 4 dnevi)

Zaradi nadaljevanja nestalnega vremena s pogostimi padavinami je potrebno nasade krompirja še naprej varovati pred krompirjevo plesnijo, s katerim od fungicidov z delnim sistemičnim ali dotikalnim delovanjem kot so npr.: Acrobat MZ WG, Antracol combi WP 62,8, Forum MZ WG, Banjo forte, Orvego, Nautile, Profilux, Moximate, Curzate M 72,5 WG, Curzate C, Tanos 50 WG, Equation pro, Pergado MZ, Gett, Revus ali Ranman, Electis 75 WG, Antracol, Penncozeb, Dithane, Manfil, Polyram, Shirlan podobni, v ekološki pridelavi lahko uporabite katerega od bakrovih fungicidov. Pri izbiri pripravkov upoštevajte navodila o dovoljenem številu rab in menjajte aktivne snovi. Sredstva proti krompirjevi plesni z mankozebom, propinebom in bakrom (Acrobat, Forum, Pergado, Gett ter Antracol, Dithane, Manfil in podobni) zatirajo tudi črno listno pegavost.

Upoštevajte sredstvom priložena navodila in registracije pripravkov!

Pripravili: Meta Urbančič Zemljič in Neja Marolt, Kmetijski inštitut Slovenije (09.07.2018)

muha · Objavljeno: 14 Jul 2018 03:15 Naslov sporočila:

Andrej Banko · Objavljeno: 14 Jul 2018 06:43 Naslov sporočila:

V tem časuje smiselno uporabiti enega , ki ima le 3 dni karence.
Predvsem pa, to sem že večkrat slišal z različnih koncev, ko se enkrat plesen pojavi, ni noben fungicid več 100% zanesljiv.
Najbolj učinkovito je, če se ga preventivno vnese še pred izbruhom bolezni. Žal ...
Večinoma ljudje čakajo/čakamo, saj morda pa bo šlo brez; ko pa se pojavi bolezen,
pa je gašenje bistveno bolj zahtevno in potrebuješ večje količine strupa ter večkratni nanos, kajti za to plesen vemo, da je lahko izjemno agresivna.
Ta odgovor marsikomu verjetetno ne bo všeč, ampak to so pač dejstva.

Plamenka · Objavljeno: 14 Jul 2018 07:09 Naslov sporočila:

Muha, Neem tonik je še ednino, kar se za rastline dobi v prosti prodaji in ga prodajajo kot listno gnojilo. Neem azal pa se že nekaj časa dobi le na FFT izkaznico, Neem olje pa še dlje.
Neem naj bi bil že dolgo znan kot vsestransko čudežno zdravilo in sama sem šele kasneje ugotovila, da prodajajo njegove izdelke tudi za tretiranje rastlin. Za težave s prebavo ga že priporočajo, pa za čiščenje krvi, razstrupljanje, za znižanje krvnega tlaka, uravnavanja sladkorja, holesterola, za kožne bolezni, bakterije, glivice,... Wink

muha · Objavljeno: 14 Jul 2018 07:18 Naslov sporočila:

Ajej!

. Kakšna vsestranskost! Surprised

Itak pa velja samo praksa, papir prenese vse. Wink

Grem takoj testirat na pepelovki na kumaričnih listih. In če ne bo pomagal Evil or Very Mad

.

brbr · Objavljeno: 14 Jul 2018 07:40 Naslov sporočila:

Muha, vprašala si, zakaj dodajam Neem tonik. Iz upanja, da dela dobro in za boljši oprijem (namesto olja). Ko škropim s surovim (neobdelanim) mlekom, pa ne dodam niti Neema niti sode, ker mislim (mogoče se motim, ali pa to sploh ni pomembno), da bi pomorila mikroorganizme v mleku. Surovo mleko pa je tako in tako kar mastno in ne rabi dodatne pomoči za oprijem.

Novinka, ne, ne trgam zalistkov in se probam čim manj dotikat rastlin. Škropim takoj po dežju ali pa zjutraj. Ravno zdaj se odpravljam na obhod. Upam, da so še v redu.

Aja, še tole - škopiti 3x zapored, seveda, z nazavnimi sredstvi. Vedno pozabim, da nismo vsi taki sovražniki kemije kot jaz. Embarassed

_________________
naredimo svet lepši

Novinka · Objavljeno: 14 Jul 2018 11:38 Naslov sporočila:

Sem se odlocila, da bom prizadeti sadiki kar cen vrgla. Tudi jaz namrec delim mnenje z AB, da ko udari, redko kaj res zaleze. Upam, da ne bo slo po celem nasadu. Ce bo pac bo, hebi ga.

Kar se uporabe sistemskih resitev tice pa tako. 5 let nazaj me ne bi preprical, da karkoli uporabim. Apriori proti in brez debate. Niti nismo tega nikoli doma delali. Kar je zraslo je zraslo. Potem je prislo poletje 2014, ko sem vse ven zmetala. Vprasala sem se, ce ne bi npr ob takih poletjih preventivno poizkusila s kakim sredstvom, ki je dovoljeno v ekoloski pridelavi - npr cuperblau. Ce kupim paradiznik, bo ta gotovo tretiran se s cim drugim, ne zgolj s cuperblau...

Od takrat mi ni vse crno-belo. Seveda je tudi razlika ce si doma in imas cas vsak dan ali vsak drugi dan skropit z naravnimi pripravki. Jaz zal nimam te moznosti. Za sistemske resitve se zaenkrat se nisem odlocila, ne izkljucujem pa, da tega v prihodnje ne bom storila.

Pepe · Objavljeno: 16 Jul 2018 08:19 Naslov sporočila:

brbr · Objavljeno: 16 Jul 2018 10:10 Naslov sporočila:

Viš ga hudiča. Bom tudi jaz kriva za odporne mikroorganizme Embarassed

. Kakorkoli se človek obrne ima rit zadaj - v boju z Naravo zanj ni upanja zmage. In prav je tako! No, za Neem tonik je na plastenki zapisano, da naj bi se uporabljal enkrat tedensko...

Naj nam bo vse skupaj v razmislek in iskanje načinov, kako bi z Naravo sodelovali in ne ves čas bili bitke z njo. Jaz letos preizkušam, kako in koliko časa paradižniki preživijo, če se v njihovo rast (razen saditve) človek ne vmešava. Na njivo sem tako posadila 27 (so mi ostali) paradižnikov razlilčnih sort. Rastejo med drugimi rastlinami (pleveli). So sicer še precej majhni (tudi zato ker sem jih sadila pozno). Trenutno cvetijo in nastavljajo plodove in so zaenkrat še vsi zdravi...

Pepe, če pa uporabo Neema in paradižnikov v naših krajih vidiš kot nenaravno, ker ne prihajajo iz našega okolja, hm... Če je vse kar je preseljeno iz drugih koncev Zemlje nenaravno, potem smo konec koncev nenaravni tudi mi (Ćlovek), ki smo se baje vsi preselili iz Afrike. Torej samo tam rastejo naravni ljudje...(?)
_________________
naredimo svet lepši

Irena · Pridružen/-a: 01.06. 2013, 18:35 Prispevkov: 1071

brbr jaz pa se poskušam z lastnimi semeni. Ugotavljam, da moje sorte, verjetno so tudi malo drugačne od original, prenesejo več, kot kupljene, so bolj okusne in z leti bolj polne.

Paradižnik - tukaj je malo tako - ker imajo vsi okoli krompir in tudi jaz, ga pač napade plesen. Stebla namažem z bakrom, špricam pa najraje z mlekom. Paradižniki, ki so sejani izven protitočne, na prepihu, so skoraj brez bolezni. Biciklov križanec - skoraj moj sosed, se obnese odlično in je neverjetno poln.

Paprike - so vsako leto bolj polne in kmalu se bom spet lahko pohvalila s svetlo rumeno sorto; polna in košata. Ugotovila sem, da jih moram saditi bolj skupaj, potem mi naredijo.

Pa sadike morajo obvezno bit močne in ko jih sadim, vse sadike pognojim - po sistemu, luknja in gnojilo z vodo.
Edino kapusnice ne znam brez biokila obvarovat.

Zaenkrat vrtu še nisem dodajala kalcija (vsako leto jajčne lupine, pa mleko,...). Od gnojil uporabljam hlevski gnoj, bokasi, protifert, koprive, gabez, gnojilo za paradižnike + soda, mleko, kefir za dodatne nadloge.

brbr · Objavljeno: 16 Jul 2018 13:34 Naslov sporočila:

Tako se govori, Irena. Hvala za deljenje svojih strategij. Gotovo je izvrstno, če rastline rastejo v znanem okolju katerega so navajene. Tudi jaz poskušam čim več semen pridelati sama. In rada bi imela na vrtu čim več starih sort, ki so jih gojili v Sloveniji.

Za paprike pravijo, da je dobro saditi po dve skupaj, da tako bolje rasteta.
_________________
naredimo svet lepši

Irena · Pridružen/-a: 01.06. 2013, 18:35 Prispevkov: 1071

Ja, paprike rabijo bližino ena druge, spet pa ne preveč skupaj. Moje imajo precej debela stebla, in tam kjer so dve iz istega lončka skupaj, imajo žulje med steblom in korenino.

Trocki · Objavljeno: 17 Jul 2018 13:17 Naslov sporočila:

Meni je zaenkrat uspelo zaustaviti plesen na paradižniku, je pa res da sem imel obolele samo liste.
Porezal bolne liste in pošprical z cuprablau in algoplasmin.
Držim pesti za naprej. Very Happy

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli