 |
Gartlc
Forum o vzgoji, negi, razpoznavanju in izmenjavi rastlin, sodelovanju z naravo ter druženju ljubiteljev vrtnarjenja
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
figula
Pridružen/-a: 23.06. 2014, 21:26
Prispevkov: 3112
Kraj: MS
|
 Objavljeno: 02 Jun 2015 13:24 Naslov sporočila: |
 |
|
Tole je res še večja skrivnost kot recept Coca-cole 
Mislim, da nam ne preostane drugega kot da se zakopljemo v angleško govoreči splet  |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
labia
Pridružen/-a: 08.06. 2013, 07:15
Prispevkov: 356
Kraj: NM 243 m n.m.
|
| Objavljeno: 19 Jun 2015 16:33 Naslov sporočila: |
|
|
BRBR je pri paradižniku objavila sledeči tekst:
<hr>
Tole sem zdajle dobila po mailu - takoj posredujem (ker nisem čitala vsega na našem Gartlcu, upam, da je to nekaj novega in, da ne podvajam stvari)
proti plesni, tudi na paradižniku.
>
>
Prekopirano s foruma
>
> Tole je "izumil" prijatelj, s katerim veliko sodelujeva v okviru
> ekoloških projektov. Je 1A škropivo zoper vseh vrst plesni,spor, in je
> res univerzalen eko fungicid. Beseda Sabesa izvira iz izpeljanke
> latinskih imen za vrbo (salix), betula (breza) in salvi (žajbelj).
> Zakaj vrba (ni toliko važno katera), breza in žajbelj, bom razložil
> tako, da nam bo vsem razumljivo. Vrbe največkrat rastejo ob vodi, pa
> nimajo nobenih težav z sporami. Plesni in spore namreč ljubijo vlago.
> Vrbovo lubje vsebuje asicilinsko kislino, ki je mimogrede osnovna
> sestavina aspirina. Kisline pa so nasplošno zaviralci razvoja nižjih
> gliv. Ali veste, da so najstarejši zapiski na svetu ohranjeni na
> brezovem lubju. Na potepu v naravi boste morda videli (ali pa ste že
> videli), že dolgo podrto drevo breze, z popolnoma strohlenim lesom,
> lubje pa ima isto strukturo kot na dan ko je "padla". Iz tega lahko
> mirno povzamemo, da je lubje breze eden najmočnejših fungicidov v
> naravi. Ostane nam žajbelj, ki pa je tudi odporna rastlina z veliko
> količino eteričnega olja, kar morda pripomore tudi k zmanjševanju
> števila škodljivcev.
>
> No, sedaj pa priprava. Takole gre: Odpravite se na malo daljši potep
> po gozdu in ob potoku. Ko najdete podrto brezo vzemite žepni nož in jo
> olupite. Enako storite pri vrbi, žajbelj pa naberite kar doma ali
> prijateljih, ki ga sadijo. V večji lonec stresite po nekaj pesti
> vsakega lubja in dobro pest žajblja. Lonec napolnite z vodo in kuhajte
> na zmernem ognju 45 minut. Počakajte da se ohladi, in razredčite z
> vodo. 1l sabese-5l vode. Mešanico (mirno ji lahko rečemo kar čaj),
> precedimo, pretočimo v škropilnico in špricamo po okuženih rastlinah.
> Še boljše pa je, če sabeso uporabljamo preventivno. Po lastnih
> izkušnjah se odlično obnese na paradižniku, krompirju, vinski trti in
> proti breskovi kodravosti.
_________________
naredimo svet lepši
<hr>
Ja to smo res že obravnavali in je verodostojno.
Salicilna kislina je poleg jasmonske kisline v bistvu signalna molekula za rastlino. Te signalne molekule stimulirajo ustvarjanje obrambnega sistema rastline, ki deluje predvsem fungicidno. Signalne molekule se pojavijo, ko rastlina zazna, da je napadena od patogenega organizma. Napadena rastlina v trenutku prične proizvajati vrsto različnih organskih molekul ( beljakovin, ogljikovih hidratov, lipidov- fitoaleksinov.
Na ta način se sama brani pred boleznimi.
Zato je , po analogiji, trik v uporabi vrbovega lubja ( salicilna kislina),kot signala, ki sproži obrambni mehanizem. Rastlina dobi tako signal, da je napadena ( čeprav ni) in se prične pripravljati na obrambo- braniti.
Enak efekt bomo dosegli, če uporabimo tabletko aspirina raztopljenega v vodi pri zalivanju.
Mnogi vedo, da če v vazo z rezanim cvetjem damo tabletko aspirina, bo šopek ostal bistveno dlje svež in lep.
Princip je isti-ostalo so nianse..... |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30
Prispevkov: 19309
Kraj: Medvode-okolica 420 m nv
|
| Objavljeno: 06 Jul 2015 14:45 Naslov sporočila: |
|
|
| brbr je napisal/a: | Tale navodila za nego paradižnikov sem dobila danes po pošti skupaj z vabilom na sestanek biodinamičnega društva katerega članica sem:
Nega paradižnika s čaji v vrstnem redu kot sledi:
- s koprivinim na dan za list po listih 1x (poveča vsebnost vitamina C in sladkorja v sadežih)
- s čajem iz hrastovega lubja na dan za korenino 1x (ureja dobro rast in zdravje rastlin)
- s kamiličnim na dan za cvet zjutraj 1x (nadomešča baker)
- z regratovim na dan za cvet zjutraj 1x (izboljša aromo plodov)
- z rmanovim na dan za plod 1x ( poskrbi za več plodov in nadomešča žveplo)
Jaz jih zaenkrat škropim preventivno 1x tedensko na dan za list z mešanico kamiličnega čaja in mleka. Do zdaj so zdravi. Le ena sorta (Kozmonavt Volkov) ima na spodnjih listih rumene lise... |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Robertino
Pridružen/-a: 05.08. 2013, 21:51
Prispevkov: 1044
Kraj: Preddvor 474 mnm
|
| Objavljeno: 08 Maj 2018 18:48 Naslov sporočila: |
|
|
Obupal sem nad iskalnikom, ki ga premore tale in vsi ostali forumi, po katerih sem iskal, kako iz solate pregnati mravlje in uši, ki se kopičičijo čisto pri tleh - na mestu pri koreninah, kjer so listi najbolj nagneteni skupaj. Tik nad zemljo imam pri solati prave kupčke uši in drobnih zrnc zemlje, ki so jo nanosile mravlje, ko hodijo k ušem na posladek.
S čim naj se jih znebim? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
pep
Pridružen/-a: 17.09. 2013, 20:36
Prispevkov: 1311
Kraj: Maribor
|
| Objavljeno: 08 Maj 2018 19:28 Naslov sporočila: |
|
|
| Uši na fižolu, bobu, ribezu sem škropil s čajem hrenovega lista, pelina in bršljana uspeh je bil kar dober Tudi mravlje so bežale. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mravlja
Pridružen/-a: 21.05. 2016, 12:50
Prispevkov: 4288
Kraj: Loka
|
| Objavljeno: 08 Maj 2018 19:32 Naslov sporočila: |
|
|
| Pep, si čaj samo namakal ali skuhal. Je kaj važno, kdaj se hren nabira? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
pep
Pridružen/-a: 17.09. 2013, 20:36
Prispevkov: 1311
Kraj: Maribor
|
| Objavljeno: 08 Maj 2018 19:52 Naslov sporočila: |
|
|
| Naberem sveže, kuham par minut, ohladim in uporabim, ne redčim, ker ne dodam dosti zelišč.Za 1 l četrt hrenovega lista,vršiček pelina in list ali dva bršljana.Verjetno bi bile za to uporabne vse rastline na katere uši nikoli ne grejo. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mravlja
Pridružen/-a: 21.05. 2016, 12:50
Prispevkov: 4288
Kraj: Loka
|
| Objavljeno: 08 Maj 2018 22:47 Naslov sporočila: |
|
|
| Zanimivo. Hvala. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30
Prispevkov: 19309
Kraj: Medvode-okolica 420 m nv
|
| Objavljeno: 09 Maj 2018 05:22 Naslov sporočila: |
|
|
| Robertino je napisal/a: | Obupal sem nad iskalnikom, ki ga premore tale in vsi ostali forumi, po katerih sem iskal, kako iz solate pregnati mravlje in uši, ki se kopičičijo čisto pri tleh - na mestu pri koreninah, kjer so listi najbolj nagneteni skupaj. Tik nad zemljo imam pri solati prave kupčke uši in drobnih zrnc zemlje, ki so jo nanosile mravlje, ko hodijo k ušem na posladek.
S čim naj se jih znebim? |
Težka bo. Poskusi ob suhih dnevih razkopati in potresti cimet. Včasih pomaga. Mora pa biti vzrok nekje v zemlji. Tudi pri meni se občasno pojavlja isto a še nikoli si nisem vzela časa za razmislek, kaj sem takrat počela drugače kot v sezonah, ko tega pojava ni bilo. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Med_Ica
Pridružen/-a: 05.06. 2015, 15:14
Prispevkov: 83
Kraj: Klenik (Pivka)
|
| Objavljeno: 09 Maj 2018 23:46 Naslov sporočila: |
|
|
| Išči v googlu pod "koreninske uši na solati". Ob ugodnih razmerah se pač namnožijo. Jaz sem jih lani opazil na radiču na njivi. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
metuljc
Pridružen/-a: 01.06. 2013, 13:30
Prispevkov: 9547
Kraj: Rimske Toplice, okoli 240 mnm
|
| Objavljeno: 10 Maj 2018 06:36 Naslov sporočila: |
|
|
| Med_Ica je napisal/a: | | Išči v googlu pod "koreninske uši na solati". Ob ugodnih razmerah se pač namnožijo. Jaz sem jih lani opazil na radiču na njivi. |
Kolikor sem brala, se rade množično pojavijo, če je zemlja pregnojena. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
kate
Pridružen/-a: 04.05. 2014, 11:19
Prispevkov: 986
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 10 Maj 2018 16:59 Naslov sporočila: |
|
|
Ja, tudi sama imam mravlje, ki si veselo nosijo uši na mojo blitvo (solato moram še preverit). Jih imam na sumu, da si v vogalu delajo mravljišče (podobno kot do ribeza sploh ne morem več, ker imajo takšne ogromne postojanke tam). So pa to prav zoprne mravlje, nekoliko večje z osrednjim delom oražno-rdečkastim (drugače črne), ugriznejo pa kt pr norcih.
Z blitve (oz. te gredice) jih bom poizkusila pregnati s pelinom (nad ribezom sem naredila križ).
Držim pesti!  |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
lpmami
Pridružen/-a: 17.07. 2013, 22:16
Prispevkov: 8333
Kraj: Povlje (nad Trstenikom) 620 mnm
|
| Objavljeno: 10 Maj 2018 17:49 Naslov sporočila: |
|
|
Opazila sem, da mravlje že nosijo uši na bob. Najprej bom poskusila z asimino.
_________________
Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
crtj
Pridružen/-a: 14.06. 2013, 15:31
Prispevkov: 5502
Kraj: MS
|
| Objavljeno: 30 Jun 2018 21:24 Naslov sporočila: |
|
|
Berem malinarske forume in vidim, da ljudje uporabljajo v organskem programu kot fungicid preparat Timorex Gold.
V Sloveniji ga nisem opazil, vendar sem pribrskal do sestave in - je preprosto olje avstralskega čajevca (melaleuca alternifolia), mešano s parafinskim oljem.
Sem pogledal sestavo in doziranje za uporabo in se mi zdi čudno močno razredčeno (2% od 2% = 0,4 promila).
Slučajno imam flašico olja čajevca (eni starejši eksperimenti glede čebel, načrtovani, a nikoli realizirani).
Ali je kdo že uporabljal to reč kot osnovo doma namešanega pripravka za preganjanje gliv in/ali insektov?
Hvala.
https://stk-ag.com/product/timorex-gold/
http://www.hemoslavija.co.rs/zastita-bilja/fungicidi/558-timorex.html |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mfranc
Pridružen/-a: 05.06. 2013, 09:01
Prispevkov: 4681
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 30 Jun 2018 22:33 Naslov sporočila: |
|
|
Zanimiva najdba, CRTJ. Vidim da se ta preparat šele širi po svetu (npr. v letu 2017 so ga dobili /pričakovali?/ v Španiji in Portugalski. Šele prihaja v EU, uporablja pa ga preko 30 držav po svetu. Izgleda, da ga imajo tudi v Srbiji ... .
Vidim, da je cenjen tudi kot zaščita pred mnogimi boleznimi paradižnika. Malo me spominja na Neem olje, s svojim širokim spektrom delovanja. Sicer pa sta obe olji, čajevca in neem, znani tudi v osebni negi, zunaj se dobi tudi mešanica obeh za odpravljanje kožnih težav. V različnih oblikah, tonik, mazilo, itd.
Se mi zdi zanimiva uporaba obeh na vrtu, recimo naizmenično, kot preventiva.
_________________
mfranc |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
