Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
Optimist
Pridružen/-a: 13.06. 2013, 08:51 Prispevkov: 1276 Kraj: Idrija
|
Objavljeno: 29 Jun 2013 10:34 Naslov sporočila: Bolezni češenj in višenj |
|
|
ČEŠNJEVA LISTNA PEGAVOST (Blumeriella japii)
V zadnjih letih je listna pegavost najbolj škodljiva bolezen češenj in višenj. Šele junija opazimo na okuženih drevesih drobne rdečkaste pegice,ki so manjše ob tistih pri okužbi z luknjičavostjo. Pegice navadno ne izpadejo. Ob deževnem se lahko povežejo med seboj. Uporabljajo se kontaktni fungicidi ( niso škodljivi za čebele, pikapolonice,..) kot so Antracol, Dithan, Delan, Ziram, Baycor.
S škropljenjem se prepreči nadaljne širjenje bolezni, sicer lahko ostane drevo sredi poletja brez listja, tako drevo naslednje leto slabo cveti in rodi.
Listje je treba pograbiti in uničiti, tudi spomladi.Pri močnejšem napadu plodovi odpadejo, sicer je treba paziti na karenco. V primeru da bomo sedaj uživali plodove pa škropimo po obiranju, pri tem bomo zatirali tudi luknjičavost.
ČRNA ČEŠNJEVA UŠ (Myzus pruniavium)
Črna češnjeva uš je velik škodljivec mladih dreves, redno pa se pojavlja tudi na rodnih drevesih. Uši sesajo vrhnje liste na spodnji strani. Listi se zvijajo in sušijo, poganjki pa zaostajajo v rasti. Pojavi se obilica medene rose, ki privablja mravlje.
LISTNA LUKNJIČAVOST (Stigmina carpophila)
Gliva okužuje vse vrste koščičarjev, največ škode pa povzroča na češpljah, slivah in breskvah. Na listih najprej opazimo drobne rdečkaste pege, ki se večajo in sušijo. Listje izgleda kot bi bilo prestreljeno s šibrami in ob močnem napadu odpada. Proti listni luknjičavosti škropimo že jeseni po odpadanju listja (preprečujemo zimovanje glive) oziroma v razvojni fazi brstov. V mokrih letih so potrebna dodatna škropljenja v aprilu in maju.
foto oriolus
CVETNA MONILIJA (Monilinia laxa)
Cvetna monilija spada med najpogostejše bolezni višenj in marelic, okužuje pa tudi druge vrste koščičarjev. Cvetovi pa tudi vejice se posušijo, pogosto se smolijo ter ostanejo čez poletje na drevju. Proti cvetni monilijiškropimo občutljive sorte koščičarjev, prvič v začetku cvetenja (odprtih 10% cvetov). Škropljenje ponovimo, ko začnejo odpadati prvi večni listi oziroma pred napovedanim dežjem.
Vir: Pinusov ključ , Babaco, romana _________________ Več jih posadiš, več jih ostane za tabo.... |
|
Nazaj na vrh |
|
|
irenakk
Pridružen/-a: 12.06. 2013, 09:54 Prispevkov: 577 Kraj: Ajdovščina
|
Objavljeno: 29 Jun 2013 16:38 Naslov sporočila: |
|
|
A so te pege na listih češnjeva listna pegavost?
Mogoče kdo ve, zakaj ima ta češnja tako deblo? Ali raste cepljeni del hitreje kot podlaga ali je kaj drugega?
LP Irenakk |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Igy
Pridružen/-a: 04.06. 2013, 22:55 Prispevkov: 524 Kraj: Radovljica
|
Objavljeno: 06 Jul 2013 23:55 Naslov sporočila: |
|
|
Irenak tako deblo na cepljenem mestu je nekaj običajnega.
Lahko se hitreje debeli podlaga lahko pa tudi cepljeni del in pride do razlike v debelini. Kolikor mi je znano je intenzivnost nalaganja lesa genetsko pogojena. _________________ LP
--------------------------------------------------
Šele ko si zasadiš vrt, si ustvariš pravi dom. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
irenakk
Pridružen/-a: 12.06. 2013, 09:54 Prispevkov: 577 Kraj: Ajdovščina
|
Objavljeno: 07 Jul 2013 22:42 Naslov sporočila: |
|
|
Pa lahko to vpliva na vitalnost drevesa? Ta češnja se mi ne zdi ravno "polna življenja" in bi rada odgovor na to vprašanje, preden iščem druge vzroke...
LP IrenaKK |
|
Nazaj na vrh |
|
|
metuljc
Pridružen/-a: 01.06. 2013, 13:30 Prispevkov: 9547 Kraj: Rimske Toplice, okoli 240 mnm
|
Objavljeno: 07 Jul 2013 22:54 Naslov sporočila: |
|
|
Če sodim po tem, da je tak obroč običajen pri hruškah v obcestnih nasadih-drevoredih, ki so stare 100 in več let, bi rekla, da ne. Je pa to zgolj teorija,. Za kaj konkretnejšega boi poskrbel kateri od sadjarjev. Upam. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Igy
Pridružen/-a: 04.06. 2013, 22:55 Prispevkov: 524 Kraj: Radovljica
|
Objavljeno: 07 Jul 2013 23:15 Naslov sporočila: |
|
|
To ne vpliva na vitalnost drevesa.
Vpliva pa podlaga in stanje le te. _________________ LP
--------------------------------------------------
Šele ko si zasadiš vrt, si ustvariš pravi dom. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
irenakk
Pridružen/-a: 12.06. 2013, 09:54 Prispevkov: 577 Kraj: Ajdovščina
|
Objavljeno: 08 Jul 2013 16:24 Naslov sporočila: |
|
|
Najlepša hvala. Kakšne pa so vaše izkušnje z življenjsko dobo češenj? Ta ima že približno 30 let. Cepil jo je moj oče, tako da ne vem niti kaj je podlaga niti katera sorta je. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Igy
Pridružen/-a: 04.06. 2013, 22:55 Prispevkov: 524 Kraj: Radovljica
|
Objavljeno: 21 Jul 2013 01:38 Naslov sporočila: |
|
|
Torej je verjetno cepil na sejanec.
Če ima dobre rastne pogoje lahko še dolgo raste. _________________ LP
--------------------------------------------------
Šele ko si zasadiš vrt, si ustvariš pravi dom. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Optimist
Pridružen/-a: 13.06. 2013, 08:51 Prispevkov: 1276 Kraj: Idrija
|
Objavljeno: 04 Jan 2014 17:15 Naslov sporočila: |
|
|
dedek je v temi vinogradniške breskve zapisal:
Ziram je tudi proti listni luknjičavosti (ali kakšen mankozeb, ditan ipd.) vendar šele avgusta. Obe bolezni povzročita odpadanje listov in slabitev dreves!
Mene pa tu zanima sledeče!
Na gruntu sem vse divje češnje pocepil. Na vsaki sem pustil eno stransko vejo nedotaknjeno (divjo). Vse cepljene veje so se okužile, divje ne. Tako imam po vsej verjetnosti srečo da drevesa živijo dalje in ne propadejo?
Ziram sredi avgusta in to je to? _________________ Več jih posadiš, več jih ostane za tabo.... |
|
Nazaj na vrh |
|
|
babaco
Pridružen/-a: 05.06. 2013, 05:09 Prispevkov: 917 Kraj: Vrhnika
|
Objavljeno: 04 Jan 2014 19:58 Naslov sporočila: |
|
|
Čja, tole pa ne drži glih.
Varstvo koščičarjev traja od začetka brstenja pa do prve polovice maja, odvisno od zorenja češenj ( karenca ).
Je treba upoštevati, da nam škropivo zanaša na ostalo zoreče sadje. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
MARTINKA
Pridružen/-a: 13.06. 2013, 13:19 Prispevkov: 530 Kraj: Kranj
|
Objavljeno: 17 Mar 2018 17:17 Naslov sporočila: |
|
|
S čim je treba tretirati višnje, da na njih ne bo uši in posledično mravelj?
Kdaj naj prvič poškropim? Kako pogosto je potrebno škropiti in kdaj zadnjič?
Bi bil sodin pripravek ok? |
|
Nazaj na vrh |
|
|
babaco
Pridružen/-a: 05.06. 2013, 05:09 Prispevkov: 917 Kraj: Vrhnika
|
Objavljeno: 17 Mar 2018 17:37 Naslov sporočila: |
|
|
Predspomladansko škropljenje proti škodljivcem opravimo ob brstenju, ko se pokažejo konice listov ( faza mišjega ušesa).Trenutno je registrirano sredstvo Frutapon ( parafinsko olje ). Vse ostalo, če se mene vpraša je zguba časa in denarja. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Igy
Pridružen/-a: 04.06. 2013, 22:55 Prispevkov: 524 Kraj: Radovljica
|
Objavljeno: 18 Mar 2018 00:36 Naslov sporočila: |
|
|
Proti ušem in mravljam zaleže pravočasno lepljenje lepljivega traku okoli debla. _________________ LP
--------------------------------------------------
Šele ko si zasadiš vrt, si ustvariš pravi dom. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
babaco
Pridružen/-a: 05.06. 2013, 05:09 Prispevkov: 917 Kraj: Vrhnika
|
Objavljeno: 18 Mar 2018 10:24 Naslov sporočila: |
|
|
To sem pa pozabil. Trak zelo pomaga, treba pa ga je pravočasno namestiti, predno začnejo mravlje prenašati svoje gostitelje. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
MARTINKA
Pridružen/-a: 13.06. 2013, 13:19 Prispevkov: 530 Kraj: Kranj
|
Objavljeno: 22 Mar 2018 11:54 Naslov sporočila: |
|
|
babaco je napisal/a: | Predspomladansko škropljenje proti škodljivcem opravimo ob brstenju, ko se pokažejo konice listov ( faza mišjega ušesa).Trenutno je registrirano sredstvo Frutapon ( parafinsko olje ). Vse ostalo, če se mene vpraša je zguba časa in denarja. |
A Frutapon lahko kupi vsak ali je treba imeti kakšno licenco? Parafin sicer dajemo v ušesa, a ne, tako da se mi to ne zdi kaj škodljivega.
Kdaj pa je pravi čas za lepljenje trakov okoli debla?
Hvala. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|