Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

TwityPity · Objavljeno: 27 Jun 2013 09:39 Naslov sporočila:

Hvala za ta univerzalna navodila glede obrezovanja.

Sedaj me pa zanima, ali so te vejice primerne za potikanje ali so pretanke oz. preveč izčrpane?
Če jo odrežem na recimo 4 brste, 3 vtaknem v zemljo, enega pustim zunaj in pokrijem s kozarcem.
Ali je boljše da te brste ki gredo v zemljo z nožem odrežem pri steblu, ali s škarjami odrežem tako da ostane še 0.5cm "stebla" od lista?

lovor · Pridružen/-a: 13.06. 2013, 12:31 Prispevkov: 158

Zanimale bi izkušnje, kako se vam najbolj obnese obrezovanje antičnih vrtnic, predvsem damaščank, alb in galskih vrtnic. Jaz imam kar nekaj dilem zdaj, ko je od grmičev drugo leto že kar nekaj videti.

1. Damaščanke ne bojo delale šipkov, tako da je tu dilem najmanj. Mme. Hardy, Ville de Bruxelles, Felicite Parmentier ( ta zadnja je delno alba) grejo v kratkem na striženje. Recimo da dam v to kategorijo še Duchesse de Rohane, čeprav ni ravno korektno. VdB se mi je zelo povešala k travi. A je treba take bolj porezat ( zdaj ali spomladi?), če želim manj upogljive veje?

2. Pri galskih je bilo podobno kot pri VdB največ cvetov na tleh pri Tuscany Superb. Naj bom pri njej bom temeljit? Sicer bi večina mojih galskih ( Complicata, La Belle Sultane, Rosa Mundi, Camaieux, TS) naredila šipke. Kakšne so vaše izkušnje- je vredno pustiti šipke; to grmiče preveč izčrpa?

3. Definitivno bom pustil šipke pri albi Semi-pleni, sem bral, da so privlačni. Mislim, da jih naredi tudi Celestial ( podatki v literaturi niso enotni), najbrž pa ne Great Maiden`s Blush. Kako pa kaj drugi albe obrezujete?

Rugoze bom pa seveda zaenkrat pustil. Nekatera literatura priporoča, da se jih sploh nikoli ne obreže. Samo, ali niso potem spodaj neprijetno ogolele in štrcljaste? Kako drugi delate z rugozami?

Hvala, grazie, danke, thanks Very Happy

Garden-ja · Objavljeno: 03 Jul 2013 07:55 Naslov sporočila:

Twity Pity, jaz nisem ravno naklonjena potaknjencev in ker tudi nimam ukoreninjanju naklonjenega podnebja, jih niti ne delam.
Nekje je morala biti tudi tema o potikanju, bom pogledala. Morda se oglasi doli, ki ji uspe, in pove kaj o svojih izkušnjah.

Lovor, za odgovor potrebujem malo več časa in koncentracije, zaradi bolezni s katero se ukvarjam zadnji teden mi nekako ne uspe. Bom v naslednjih dnevih.
_________________
Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ...

doli · Objavljeno: 03 Jul 2013 13:26 Naslov sporočila:

TP malo pozno, toda bolje kot nič.
Načeloma lahko potakneš kadarkoli in karkoli, dva brsta v zemljo enega iz nje, pomembna je vlaga. Spodnji rez poševen, zgornji raven, pustiš samo dva lista, ostale liste odstrani, ne zareži v steblo. Če imaš, pomaga rastni hormon.
Je pa največji izplen, če potakneš jeseni in to že delno olesenele veje, vejo daš globlje v zemljo , zalij tudi v globino in pokrij z zastirko.
Nekatere se hitro ukoreninijo, nekatere so trmaste, nekatere precej spremenijo lastnosti.
Toliko.

TwityPity · Objavljeno: 04 Jul 2013 20:14 Naslov sporočila:

doli, hvala.
Sem poskusil po tem sistemu kot praviš. Spodaj poševen rez, 2-3brsti v zemlji, 1 zunaj. Tudi en rastni hormon sem našel, in jih malo "potunkal". Nekaj sem pokril s steklenim kozarcem, nekaj pa z širšimi plastenkami.

lovor · Pridružen/-a: 13.06. 2013, 12:31 Prispevkov: 158

Garden-ja · Objavljeno: 09 Jul 2013 15:15 Naslov sporočila:

Ravno danes sem mislila nate, ko sem obrezovala galke.

Takole, naprej vso pisarijo jemlji samo kot izkušnjo in ne kot kakršnokoli pravilo, obrezovanje antičnih vrtnic je zame nekaj najtežjega kar pri vrtnicah obstaja.

Tako na splošno mislim, da je najbolj primeren in za rastline najmanj stresen način, da obrezujemo čimmanj ampak za kaj takega moramo imeti ogromno prostora, več m2 na vrtnico. Če ga imamo, potem odrežemo samo vrhove, ki so cveteli, pozimi pa potem odstranimo suhe veje in odvečne veje.

Uradno pravilo pravi, da jih obrežemo za eno tretjino, no, v praksi to pomeni, da urežemo v les brez listov in po obrezovanju ostajajo samo gole veje. Vsaj pri zelo starih sortah.

Galke imam zdaj drugo leto.
Lani so pognale samo par vej in ker so bile tako boge, sem jih po cvetenju obrezala do tal. Letos so se lepo obrasle, visoke so do 60 cm in jim bom obrezala samo konice, ki so cvetele.
Tiste druge, ki so že lani bile lepe in jih nisem porezala do tal, pa so nakazale kje bi rasle naprej in sem jih obrezala po sadjarski tehniki odvajanja. Nekje kakih 10 do 15 nižje od konca veje, ki je cvetela, začne poganjati mlada vejica, ki raste naprej, stara pa se začne sušiti. Tale mlada je svetlo zelena in nežna, pri meni zdaj dolga okoli 15 cm. No, nad njo sem obrezala. Vse mladike, ki so pognale nad grm, pa sem obrezala tako da je grm obdržal lepo obliko. Pozimi bom odstranila suhe veje.

Šipke pustim samo na Complicati, ostale raje oblikujem, ker jih imam preveč na očeh. Nizka temna masa z zelenimi mladimi vejami, ki se tu in tam dvigajo nad grm, mi ni ravno všeč.
Če te ne moti, jih lahko pustiš, jih ne izčrpa.

Z damaščankami še zdaj ne vem kako in kaj, nekaj improviziram in obrezujem samo konice, ker se skorajda ne obnavljajo.

Albam odstranim cca. tretjino vej.

Rugoze obrezujem kot rožne grme, obnavljajo se brez problema, popki poženejo v nove veje in grm oblikuješ tako kot ti je ljubo.

Upam, da sem ti vsaj malo pomagala.
_________________
Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ...

lovor · Pridružen/-a: 13.06. 2013, 12:31 Prispevkov: 158

Še kar zapletena reč, torej. Confused

Posebej če primerjam tvoje nasvete s tem, kar pišejo v enciklopediji angleškega RHS.

Oni svetujejo pri galkah razen odcvetelih cvetov, starih vej in pretegnjenih poganjkov rezati stranske poganjke in sicer na tretjino dolžine. In s tem skrbeti za zračnost in zdravje grma. Pri večini ostalih historičnih pa poleg stranskih po cvetenju prikrajšati še glavne veje, potem pa konec poletja eventuelno še predolge nove poganjke, zrasle preko poletja.

Nisem si mislil, da imaš galske šele drugo leto. Se mi je zdelo, da sem jih videl na fotografijah tvojega rožnika, recimo Roso mundi...

Jaz se razen damaščank in sorodnic zaenkrat še nisem prav odločil, kaj bom delal. Porezal sem le nekaj poganjkov, ki so mi zaradi povešenosti preveč motili košnjo, saj imam grme na trati. Morda jih bom precej pustil letos, ko imajo šele 2 leti.

Malo me sicer skrbi, ko praviš, da se nekatere, recimo damaščanke, ne obnavljajo, če jih globoko porežeš. Če jih pustim torej preveč rasti, jih potem nikoli več ne bom mogel pomladiti in oblikovati na manjši grm? Morda veš, koliko star les potem ne odžene več?

Gledam recimo antične vrtnice v Volčjem potoku in v Tivoliju in v glavnem nisem preveč navdušen, kako mnogi grmi izgledajo. Ne bi hotel imeti recimo to, kar je pokazala recimo 3 letna Felicite Parmentier letos v Tivoliju, ko je sredina grma v glavnem iz dolgih trnatih poganjkov brez listov, veje pa se daleč povešajo do tal, večina listov in cvetov je pa nekje ob straneh in pri tleh. Morda veš, s kakšnim obrezovanjem to najbolje preprečiti? ( Zaenkrat sta sicer nekaj preveč povešanja do tal pri meni pokazala zlasti Tuscany Superb in La Ville de Bruxelles, pri ostalih je pa zmerno ali malo tega.)

Hvala, če se ti ljubi še tole pokomentirat. Smile

Garden-ja · Objavljeno: 10 Jul 2013 17:10 Naslov sporočila:

Saj pravim, da ne jemlji kot maksimo. Very Happy

Galke režem šele drugo leto, imam jih pa res verjetno že tretje.
Sekundarnih vej ne morem rezat na tretjino. Kako to mislijo? Moje sekundarne veje so dolge za ped, kaj naj režem za tretjino?
Jaz ti svetujem, da jih pustiš še nekaj tednov neobrezane, boš videl, kako bodo začele odganjat nove sekundarne veje, konice starih, ki so cvetele, pa se bodo začele sušit. Potem tam odvedeš. To se mi zdi še najbolj razumno za galke.
To izraščanje sem opazila pri vseh.
Rosa Mundi je bila lepo obraščena že lani in sem jo tudi tako obrezala, enako letos.

Pri damaščankah sem res opazila, da se olesenele veje ne obnavljajo zato se jih splača obrezovat takoj, če želimo nizke. Z njimi se zgodi nekaj podobnega kot s sivko. Torej v zeleno obreži, v olesenelo pa ne.
Lahko je pa samo slučaj, ki se je zgodil pri meni, da niso odgnale.

Zato, da se sredina ne nabije z starimi vejami, se jih pa v celoti izrezuje po nekaj letih, ko ostarijo. Oziroma odvede, ko opazimo mlajši sekundarni poganjek.

Pa upam, da bo še kdo drug kaj povedal.
_________________
Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ...

lovor · Pridružen/-a: 13.06. 2013, 12:31 Prispevkov: 158

Ja, jaz tudi ne vidim druge logike pri s strani RHS svetovani rezi sekundarnih vej "po cvetenju" na tretjino dolžine kot je ta, da to ni ravno po cvetenju, ampak kar nekaj kasneje, ko se te orng razvijejo. Niti ne razumem najbolje, zakaj je tako pomembna ta temeljita rez sekundarnih vej ( da se grm ne zgosti?), ampak oni menda že vejo...

Koliko je po tvojem vedenju kritično neobnavljanje antičnih vrtnic, recimo damaščank, ob rezi v olesenele poganjke? Ali vrtnica potem odžene vsaj povsem na novo od tal, ali kar odmre?

Garden-ja · Objavljeno: 11 Jul 2013 13:10 Naslov sporočila:

Danes sem se spomnila, da moram imeti na starem računalniku še prevode skripte, ki jo udeležencem tečaja da ena vodilnih italijanskih vrtnarij starih sort vrtnic. Bom poiskala in tekom poletja naložila. Ampak ne danes ali jutri, ker niti točno ne vem, kje je.

Ja, damaščanke seveda odganjajo ampak še zdaleč ne toliko kot recimo galke, zato je po moje boljša preventiva in to, da jo obrežemo v "zelen les" dovolj zgodaj, da bo držala višino, ki si jo želimo.

Tole glede sekundarnih vej se po moje nanaša na ogromne grme naravne velikosti, edino tako mi je logično, da sekundarnim odrežeš tretjino. Tam so verjetno sekundarne veje res dolge kakega pol metra čeprav ... jaz takih še nikjer nisem videla. Razen, če govorimo o popenjalkah.
_________________
Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ...

rene · Objavljeno: 30 Jul 2013 11:51 Naslov sporočila:

Pokrovne vrtnice so še v polnem cvetenju. Dokler so bile manjše sem čiščenje odcvetelih cvetnih šopkov obvladovala, zdaj pa so se nekatere že konkretno razrasle in razmišljam kako bo šlo s tem letos. Tako sem med brskanjem naletela na ta prikaz: http://www.youtube.com/watch?v=8AJEXllR8TY

In vaše izkušnje?

Garden-ja · Objavljeno: 30 Jul 2013 14:49 Naslov sporočila:

Jaz sem še bolj drastična, na vsake tri, štiri leta jih porežem na štrclje in potem pustim, pozimi ne obrezujem, poleti ne obrezujem. Ampak samo določene, drugim pa odstranjujem socvetja na vejah.
Ta prvi način je primeren za večino pokrovnih vrtnic Meillanda in nekatere od Kordesa, tiste pač, ki imajo tipično rast in obnavljanje pokrovnih sort. Druge kot na primer Barnijeve pa rastejo drugače in tam je potrebno tudi drugačno obrezovanje.
Čisto tako okvirno, če je vrtnica tipa The Fairy, greš lahko nadnjo komot s škarjami.
Tudi mestne nasade tako "obrezujejo", marsikaterih se lotijo celo z električnimi škarjami.
_________________
Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ...

rene · Objavljeno: 30 Jul 2013 23:23 Naslov sporočila:

Hvala Garden-ja. V mislih sem imela prav The Fairy in Swany. Upam da si bom dopustila narediti tako "grob" poseg. Confused

bobolino · Objavljeno: 31 Jul 2013 07:31 Naslov sporočila:

Jaz si pri teh drobnocvetnih vseeno vzamem čas in jim posamično odstranjujem socvetja,predvsem zato, ker mi one vračajo s skoraj neprestanim cvetenjem. In obožujem te drobne cvetove! Embarassed

_________________
"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli