Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Aye-Aye

Salvia Hispanica, Španska kadulja - CHIA

juglans

No, pri nas jo sadimo. Mi je zanimivo spremljati celoten proces od setve do pobiranja in nato čiščenja ter na koncu konzumacije. Se mi zdi, da šele tako vzpostavim nekakšno relacijo s hrano in tudi to mi je zanimivo občutiti.
Ne vem, ali sem že kje omenil, ampak lahko bi rekel, da sem včasih tudi malce čez les. Toliko, da ne bo kdo v zadregi kako se izraziti.

Torej. Do sedaj sem jo vedno sadil s predvzgojenimi sadikami, ki sem jih spomladi vzgojil v rastlinjaku, toda letos mi je ta predvzgoja prišla že kritično proti vrhu, zato sem poizkusil tudi z neposredno setvijo. Seveda poleg sadik.
Nekako sem razmišljal (in še vedno) kako se izogniti delu, ki se ga slej ko prej nabere veliko.

Zaključek te poteze je na žalost jalav, saj neposredno sejane rastline v tem času šele nastavljajo cvetove, kar pa bo še trajalo do odpiranja cvetja in nato še dodatnih dolgih dni do kakšnega uporabnega zorenja semen.
V primerjavi s temi, so rastline iz predvzgojenih sadik že na prvi tretjin dozorelosti.

Pri čii so v času zorenja semen skrajno neugodne padavine, saj semena podobno kot pri lanu izločajo sluz, ki se nato suši, lepi ali celo plesni. Zato je bistveno, da se "žetev" opravi še v poletnem terminu, ko ni toliko padavin. (letošnje poletje že ni vzorčni primer optimalnih razmer)

Skratka, tozadevno je neposredna setev na našem področju neprimerna. Zopet morda, eventuelno lahko na kakšnem sušnejšem področju, sploh, če se le to zavleče še v konec poletja ali celo jesen.

Sicer pa kultura iz sadik zraste do slabega metra višine. Sadil sem jih na razdaljo 40x40cm in trenutno je nasad strnjen.
Cvetje je pocvetajoče, sploh pa se rastlina neprestano razvejuje in gosti, ter tako neprestano nastavlja novo cvetje, ki se razpira od spodaj navzgor. Z enako dinamiko se dogaja tudi zorenje semen.
V tej fazi se pojavlja nov izziv in sicer kako to pobirati.

Najbolj učinkovito je ročno pobiranje dozorelih socvetij, ampak hkrati tudi silno zamudno. Dodatna neugodnost se pojavlja tudi v primeru strnjenega nasada, ko ne moreš prehajati med rastlinami.
V izogib takšnemu delu, sem prejšnja leta že poizkušal s pobiranjem čakati čimdlje in nato porezati celotne rastline. Rezultat tega je bilo veliko nedozorelih ali gluhih semen.

Zaključek ne tej točki je torej kompromis med našimi klimatskimi razmerami, ki rastlini omogočajo neprestano rast in pocvetanje ter na drugi strani večjim obsegom ročnega dela.
Veliko lažje bi bilo na izrazito sušnih področjih, kjer rastlina zaključi z vegetacijo ter v celoti dozori, ali pa pač z nekakšno uporabo FFS sredstev za prisilno zorenje. Zaradi nekaterih načel jaz delo opravljam po daljši poti.

Škodljivcev ali bolezni dejansko nisem opazil, pa jo gojim že kakšnih 5-6 let. Tudi ni občutljiva na spomladanske hladne noči. Seveda je meja ledišče, oz. za en las nevzgor.
Suša je pri meni še ni prizadela, čeprav so že bila zelo sušna leta.

Zanimivo je tudi to, da je vsa, ki jo imam različica z belimi semeni, čeprav obstaja tudi temnejša - siva.
Ko sem jo pred leti sejal prvič, iz kupljenega pakeljca za v kuhinjo, mi je nasad noro rastel vse do 2m ali več, cvetja pa ni bilo vse do zmrzali. No, vmes pa se je pojavila ali bolje rečeno izborila ena uboga rastlinica z nekaj cvetovi in belim semenom. Mislim, da sem uspel nabrati za čajno žličko belih semen in to je bil začetek "čiarije" na mojem vrtu.
Kasneje nisem nikoli več kupoval semena, da bi še poizkušal s temnejšimi semeni.

Foto:
(fotografirano istočasno pred približno enim tednom)

-Neposredna setev
https://www.dropbox.com/sc/likfvfmdyveelp0/AADEbOxYVDo-scgTaAIsWdALa
V tem trenutku so že dobro vidni cvetni nastavki, ki jih na foto še ni.

-Iz predvzgojenih sadik
https://www.dropbox.com/sc/fuocx1aafhvjbq8/AACr5w8-6JRmlUiEBbx7qU12a

Kultura je noro medonosna, po opaženem bi rekel, da je vir cvetnega prahu. Buči od čebel, toliko za čebeleljubce.

mfranc

Juglans,

za tvoj trud, raziskave in praktično delo palec gor

Me firbec daje:

- imaš že kak zaključek, bi bila vzgoja pri nas ekonomsko upravičena,
ali pa je pridelava semena zaradi naših klimatskih posebnosti (in realno malih površin) predraga ?

juglans

Mfranc hvala,čeprav dejansko bolj telovadim in kolovratim, kot pa da bi nekaj silno pomembnega delal. Izplen takšnega udejstvovanje je razmeroma neoprijemljive narave, medtem ko je življenje "izven tega" ravno obratno. A pustimo filozofiranje.

Kakršnakoli ekonomska, pa tudi praktična upravičenost v večjem obsegu je po mojem mnenju, kolikor sem pač uspel o kulturi do sedaj spoznati, pač ničelna. Izjemoma za male "vrtičkarje" in njihovo lastno veselje, seveda dokler je volja za delo, ki pa ga ni tako malo.
Čia pričenja cveteti v odvisnosti od dolžine dneva in sicer (če se ne motim) pri največ 12h dnevne svetlobe. Kar je več, je pač v vegetacijski fazi. To je prva težava, če bi se jo, recimo na polja sejalo neposredno, kot žita ipd.
Razmišljanje o sadikah na velikih površinah je zelo tvegano, če ne kar neizvedljivo, ... sploh če pričnemo razmišljati o prodaji. (bolje da ne)
Se pa pri opciji vzgoje iz sadik izkoristi ravno še tisti zgodnje poletni čas enakonočja, da rastline prestopijo v generativno fazo, kar kasneje zelo lepo funkcionira. Malce sem upal, da bodo neposredno sejane vseeno uspele, pa niso.

Druga težava je že omenjeno zorenje rastline, ki nikakor ni tako enotno, kot pri naših klasičnih žitih, krompirju, ko v določenem trenutku lahko zapelje na njivo stroj in ti na koncu le še skipa pridelek na prikolico. Rešitev so pač FFS za prekinjanje vegetacije. (herbicidi idr., kar pa vemo kako je s kasnejšo sprejemljivostjo na trgu)

In recimo, kot enega izmed večih problemov vidim tudi v kapaciteti našega trga za določen proizvod ob upoštevanju dejstva, da se ni globaliziral le trg v segmentu nabave, pač pa tudi sam potrošnik. Dandanes, v času kulture, sedaj kupujem tukaj, jutri tam, pojutrišnjem zopet drugje, je silno tvegano razmišljati o nekem specialnem produktu.
Okoli cene bi rekel le: "Ne dovoli se ujeti na limanice!" Bojim se, da bi se v primeru vsake aktivnosti v tej smeri razkrilo tudi stanje duha v trgovini na splošno, vendar zopet, pustimo to ob strani.

Seveda, razpravljati o stopnji razvitosti našega kmetijstva je vsaj iz moje strani nesmiselno. Na žalost je panoga zapeljana skrajno zgrešeno, in ....
Vse to, če izhajam iz praktičnih dejstev. (karakteristike klime, geografije, kmetijskih gospodarstev kot takih, samih ljudi, ki pač živijo in delajo na kmetijah - kmetov, itd) Oziroma, nič ni zgrešeno. Če na eni strani obstaja aktivnost in ponudba, je logično, da na drugi strani obstaja potreba in povpraševanje. Eno brez drugega ne more obstajati in če izhajamo iz tega, potem je vse kar obstaja v sozvočju med poloma. Potem je vse OK, ali ne. To smo mi.

Eko. Ha ha, trade mark, brand, .... Verjetno so poznane zgodbe kako in kaj po različnih državah znotraj EU. Kako je v tretjem svetu, pitaj boga.
Ampak vseeno, jaz nebi ravno demoniziral vsake zgodbice. Vseeno se mi zdi bolje vnašati kakšno takšno živilo v svoje življenje, kot pa le bel kruh in špeh iz domače shrambe.
Tako da dober tek in prijetno ... - prebavljanje Laughing

(se oproščam, mace sem tudi žleht)

Pri nas se z njo ukvarjam izključno iz razlogov celiakije. Med drugim jo dodajamo v testo za kruh in druge pekarije, poleg tega pa še v jutranje smutije. S tem se udejstvuje bolj sestra in pravi, da je čia boljša kot lan, sicer se s temu nebi tako ukvarjal. Je dejansko mnogo bolj zamudna v celotnem procesu pridelave.

Še enkrat hvala za odziv in oprosti za pravkaršnjo hudomušnost. Wink

mfranc

Zanimivo te je čitati Wink

; bi ti pritegnil v debati o našem (trenutnem?) kmetijstvu, pa se bojim, da bova kregana, ker da politizirava Cool

.

Torej, čijo bomo še naprej kupovali iz uvoza Wink

, osebno ne zaradi celiakije (je pa problem v familiji), pač pa zaradi drugih, recimo drugačnih prebavnih težav. Chia je res široko uporabna.

Ja, tudi laneno seme, ki ga omenjaš, je zelo podobno čiji, in ga tudi koristim, nekako fifti-fifti.
_________________
mfranc

juglans · Objavljeno: 04 Feb 2017 23:39 Naslov sporočila:

Tudi tukaj je letina 16 zelo dobro uspela.

Na koncu se jo je na 30m2 površini nabralo za polovico jupol hobuka. Zelo zadovoljen in ravno prav za naše potrebe in to na komot.
Skrbelo me je zaradi pogostega dežja in kvalitete semena, pa je bilo kar vredu. So bile že slabše letine po tem vprašanju.

Zelo dobro se je obnesel vejalnik semena, ki je lepo razločil gluha semena od polnih. Praznega je vedno veliko, kadar pobiram/žanjem celotne rastline. Razlog je v neprestanem cvetenju in posledično vedno prisotnem nedozorelem semenu.

Je pa potrebno na način brez kemije rastline temejito posušiti, predno se lahko omlati. To počnem v rastlinjaku in brez njega trenutno skoraj ne vidim alternative.

juglans · Objavljeno: 04 Feb 2017 23:45 Naslov sporočila:

... aja, še to.

Razlika med "sadikami in neposredno setvijo". Bistvena reč.

Med tem ko je kultura iz sadik dozorela proti koncu poletja in nadaljna obdelava dejansko ni bila problematična, je bila neposredno sejana malo bolj na meji.

Pobiral sem jo zelo pozno v jeseni, sušila se je počasi in sploh je bilo veliko praznega semena. Kljub vsemu pa se jo je tudi iz te vrstičke nabralo kar nekaj. Ni res, da se jo nebi dalo pridelati brez sadik, le da veliko manj in z nekaj več rizika.
Toliko, da bom naslednjo spomlad lahko tehtal. Bi, nebi?

muha · Objavljeno: 05 Feb 2017 07:56 Naslov sporočila:

Ni kaj, juglans, za sušenje si boš moral omisliti še kozolec Wink

. Sedaj lahko iz prve roke veš, zakaj jih je (bila) slovenska pokrajina vse polna.

juglans · Objavljeno: 05 Feb 2017 08:44 Naslov sporočila:

Ha, a veš da resnično velikokrat premišljujem o tem. Namreč ga nimam.

Je pa v vsej situaciji tudi ena korist. Kozolec ima manjko v temu, da je odprt in nočna vlaga vseeno upliva na suhi material, dočim rastlinjak in to takšen, oz. način na katerega ga imam postavljenega omogoča še to. Dejansko imam v njemu zelo suho klimo in se tudi v deževnemu vremenu suši. Sploh je pa fino "poleti" - pač vsakič, ko ni dežja in se vsako zelenje posuši resnično hitro. Zato lahko toliko eksperimentiram, drugače bi z večino že zdavnaj odnehal.

mravlja · Objavljeno: 05 Feb 2017 08:59 Naslov sporočila:

juglans, hvala. Zelo zanimivo branje.

Mislim da se je vpliv lanskega predpraznicnega, predprvomajskega, vremenskega dogajanja pri nekaterih kulturah poznal celo rastno dobo.
Upam da letos s poskusanjem nadaljujes.

Lp.

figula · Pridružen/-a: 23.06. 2014, 21:26 Prispevkov: 3112 Kraj: MS

Malo pozna sem bila letos, pa je čija šele začela cvetet. Nekaj rastlin je občutno robustnejših, z večjimi listi in sedaj razmišljam, če mogoče nosijo črna semena?

Ker sem sejala juglansovo belo in še malo črne kupljene .... ? ... skoraj bi bilo čudno, če bi se mi v sadilne lončke prikradlo kaj drugega ... (ni pa nemogoče Rolling Eyes

)
V ospredju večje rastline, v ozadju cvetoče manjše:

juglans

Uf, pa le nisem sam samcat pri čiji.
Me zanima ali bodo uspele tudi črne, čeprav mi ni jasno zakaj sploh nebi. (niso takrat)
Jaz se vsako spomlad namenim posejati še nekaj črne, seveda jo pred tem vedno kupim, ampak na koncu ne storim nič.

Drugače pa, letos v tej suši, predvsem pa vročini uspeva zelo lepo in bi rekel, da je to nekakšen optimum za to vrsto. Pravzaprav bi bil dejanski ideal zanjo topel in dokaj vlažen junij (rast) nato pa suh in vroč julij ter avgust, da rastlina zacveti in enotno dozori. Letos je bilo v juliju (se mi zdi, če ne pa konec junija enkrat) nekaj dežka in rastline so na novo zacvetele. Tako sedaj čakam, da vsaj za silo dozori druga "etaža", medtem, ko je prva stopnja že povsem suha. Bistveno bo, da ne bo dežja. Ironija, a ne.

figula · Pridružen/-a: 23.06. 2014, 21:26 Prispevkov: 3112 Kraj: MS

O, nisi sam Smile

Torej bi juglans ti tudi rekel, da so večje rastline čija? V upanju na indijansko poletje bo verjetno vsaj nekaj njih zacvetelo in dozorelo. Sicer sledi: drugo leto ponovi vajo bolj zgodaj!

Drži - postopno dozorevanje semen ni najbolj ekonomično Rolling Eyes

tudi čiščenje ne, a saj je zima dolga .... Laughing

juglans

Sem pozabil odgovoriti na glavno vprašanje.

Da, to je čija.
Razlika med njo in ostalimi je lahko ...? Morda je resnično "črna", lahko pa se zgodi, da je posamezna rastlina sprva v močnem vegetativnem razvoju in takrat naredi zelo lepe, velike ter temne liste. Kasneje, ko zacveti pa je tem okvirjem primerna tudi celotna generativna faza s končnim rezultatom.

Mislim, da ti bo tole vse skupaj še uspelo lepo dozoreti, edino pozorna bodi na eventuelno dolgotrajno septembersko deževje. Takrat jo raje poreži in suši v vašem .... bunkiju, al kako mu je že ime. Skratka, bolje je, da imaš polovico semen nedozorelih, ki se jih lepo razloči po barvi, pa tudi s sapo, ker so lahki, kot pa, da je vse zlepljeno in sivkasto.

#fulčije#pihajvčijo

figula · Pridružen/-a: 23.06. 2014, 21:26 Prispevkov: 3112 Kraj: MS

juglans, hvala palec gor

Bubek je ... Cool

zaradi #pihavčijo različnih semenk letos zagotovo ostanem brez sape Laughing

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli