|
Gartlc Forum o vzgoji, negi, razpoznavanju in izmenjavi rastlin, sodelovanju z naravo ter druženju ljubiteljev vrtnarjenja
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
crtj
Pridružen/-a: 14.06. 2013, 15:31 Prispevkov: 5502 Kraj: MS
|
Objavljeno: 15 Jan 2017 15:17 Naslov sporočila: |
|
|
Meni sicer ta figa po opisu (male fige, ogromno drevo) malo vleče na tisto, ki jo ima Dajmar. Vendar se ne pokriva obdobje zorenja. Vsaj tak vtis imam na hitro, morda pa sem pri njem srečal drugi rod. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
katarinav
Pridružen/-a: 17.11. 2016, 22:00 Prispevkov: 136 Kraj: Notranjska
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
mravlja
Pridružen/-a: 21.05. 2016, 12:50 Prispevkov: 4288 Kraj: Loka
|
Objavljeno: 17 Jan 2017 13:26 Naslov sporočila: |
|
|
Na Gorenjskem in v ostali Sloveniji sigurno ne - so pa v Primorju in Istri. Tudi mene pa zanima, kako je z njimi.
Bo mogoce voda kaj odgovorila. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
voda
Pridružen/-a: 06.06. 2013, 09:15 Prispevkov: 2668 Kraj: Ljubljana in Istra
|
Objavljeno: 17 Jan 2017 15:14 Naslov sporočila: |
|
|
o tem božansko okusnem in predvsem izredno zdravem sadežu ste že veliko pisali. do pred par let nazaj je figovec v Istri (Hr.) bil popolnoma zanemarjen. pač drevo katero raste vsepovsod, od nekod presajeno ali kar tako samoniklo. še sredi prejšnjega stol. je enako kot murva zadovoljil in nahranil marsikatera lačna usta, predvsem otroška.
nekoč smo parkirali, zaustavili se ob eni primorski oštariji pred mejo. vedno se dokler ne pride naročeno sprehodim in razgledam okolje, tudi poklepetam če je priložnost. v tem majhnem zaselku sem pred staro kamnito hišo zagledala velikansko murvo. dub rečemo po istrijansko. veje so visele daleč na cesto polne sladkih plodov. postavljena visoko na prstih sem vejo potegnila k sebi, tlačila v usta debele slastne plodove. za menoj pred hišo sem zaslišala glas stare nonice. "ne vidim vas, a točno vem kaj delate. a ne da so dobre...velikokrat me je mati enako kot moje brate in sestre poslala na ta dub, ko smo stokali, da smo lačni...-hote na figo za hišo- je tudi govorila...potem smo šli spat..." . sedaj polomljene škure ob burji tolčejo po kamnu. kanalic na strehi skoraj ni več. hišo, katera se je povlekla sama vase zakriva velikanska murva polna sladkih plodov.
sedaj bolj cenijo figo, ker jo turisti, predvsem tuji tako hvalijo. seveda se tudi sama zaseje in je velikokrat neplodna. pravijo ji "divlja" figa. te druge pa so belica, črnica in "pježanka" bela izredno sladka z plodom kateri visi navzdol in se že rahlo posuši ko je na drevesu. domačini, kot jih poznam, novih sort ne bodo kupovali. da bi katera čez zimo zmrznila nisem slišala nikoli. kot vidite sem bolj nevednež glede figovega drevesa. o ja, o ja fige mi pa gredo v slast takoj iz drevesa, v marmeladah in obdelane kot hlebček v "smokvenjakih". lpvoda _________________ Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti) |
|
Nazaj na vrh |
|
|
mravlja
Pridružen/-a: 21.05. 2016, 12:50 Prispevkov: 4288 Kraj: Loka
|
Objavljeno: 17 Jan 2017 19:05 Naslov sporočila: |
|
|
voda, lep zapis o starih casih.
"divja figa" je figovec - moska figa, kajne?
Lp. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
voda
Pridružen/-a: 06.06. 2013, 09:15 Prispevkov: 2668 Kraj: Ljubljana in Istra
|
Objavljeno: 17 Jan 2017 21:33 Naslov sporočila: |
|
|
mravlja, tako je. lpvoda _________________ Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti) |
|
Nazaj na vrh |
|
|
crtj
Pridružen/-a: 14.06. 2013, 15:31 Prispevkov: 5502 Kraj: MS
|
Objavljeno: 20 Jan 2017 13:02 Naslov sporočila: |
|
|
Interesenti za figo Michurinska 10 / Florea iz Bolgarije, ki se še niste oglasili v temi zgoraj, se prosim kar dajte, ker bo čez 7-10 dni naročilo. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
crtj
Pridružen/-a: 14.06. 2013, 15:31 Prispevkov: 5502 Kraj: MS
|
Objavljeno: 21 Jan 2017 16:30 Naslov sporočila: |
|
|
Ali ima kdo še v glavi (lahko tudi zapisano , kje vse so jeseni prodajali sorto Nordland? |
|
Nazaj na vrh |
|
|
mfranc
Pridružen/-a: 05.06. 2013, 09:01 Prispevkov: 4681 Kraj: Ljubljana
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
crtj
Pridružen/-a: 14.06. 2013, 15:31 Prispevkov: 5502 Kraj: MS
|
Objavljeno: 21 Jan 2017 20:04 Naslov sporočila: |
|
|
O fajn, hvala.
Kakor razumem, nekako lezejo mnenja v smeri, da je Nordland v bistvu enak ali zelo soroden Longue d'Aout (in Niagara black).
Zbirka za ranč naj bi bila: Violeta bavarska, Desert king, N/LdA in Michurinska/florea. Violeta že en čas lepo rodi, DK je šel malo neposrečeno v zemljo lansko pomlad - bomo videli, kaj od njega ostane po tejle nekolko bolj hardcore zimi; zadnja dva sta pa zdaj tudi že na obzorju. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
juglans
Pridružen/-a: 01.07. 2013, 15:19 Prispevkov: 3400 Kraj: Ribiška vas, ob Savi
|
Objavljeno: 22 Jan 2017 09:40 Naslov sporočila: |
|
|
Andrej Banko je napisal/a: |
Mravlja, kakšen substrat pa narediš za ulončeno figo ?
Pozimi je pa, predvidevam, verjetno najbolj primerna kakšna garaža s 5-10 stopinj ... |
Nisem ravno mravlja, ampak vseeno .... (bom pazil da ga ne pohodim)
Fige že vsa leta izključno gojim v loncih in tega je že 20 let.
Uporabljam različne pristope in vsi so sprejemljivi, ker so fige izjemno prilagodljive. So pa nekateri, ki so se meni zdeli najboljši, predvsem imam tu v mislih izbiro zemlje.
Figa je velik porabnik vode, ker s časom zraste v večji grm z veliko velikih listov in je tako razumljivo močan evaporacijski tok vlage. Če se ji nudi dovolj vode pri koreninah je posledično tudi močna rast, ki je predpogoj za dolgotrajnejšo vitalnost rastline. Se mi zdi, da sem nekje že pisal o pomenu vitalnosti in se ne želim ponavljati, vendar v primeru vzgoje v posodah je to še toliko bolj pomembno. (omejen prostor, ne optimalni pogoji in rastlina hitro zdrsne v območje "težav" kar pa sama v naravi rešuje z vitalno rastjo in preraščanjem, zato toliko povdarka na temu)
Zemlja. Zemlja nudi rastlini oporo za pokončno rast, nudi ji zrak, vodo in hranila.
Če opora ne predstavlja težav, so pa zagotovo naslednji dejavniki toliko bolj problematični pri vzgoji v posodah.
Zračnost zemlje je največja pri rahlih mešanicah z dodatki perlita, šote, glinopora, tudi peska.
Vodna kapiciteta je največja pri šoti in najmanjša v ilovnato glineni zemlji, hkrati pa je obratna situacija glede zadrževanja vlage, ko jo glina najbolj učinkovito zadržuje, šota pa se zelo hitro izsuši.
Za hranila trdim, da neglede kako čudežno superiorno mešanico sestaviš, v vsakem primeru vitalna in močna rastlina izprazni (dobesedno) grudo v zelo kratkem času. (vsekakor pred zaključkom 1. sezone) Naprej je obsojena na životarjenje in posledično doživlja šok, ali pa jo dognojuješ.
Jaz za sajenje uporabljam šotno zemljo, primešam pa ji apnenčasti pesek in glino. Razmerje 9:0,5:0,5 - približno, vsekakor mora biti šota v veliki večini.
Sicer sem včasih dobre volje in šoti dodam še nekaj komposta, tudi kakšno pest vrtne zemlje, vendar se držim maksimalnega deleža šote.
Okoli šote dopuščam možnost, da ni idealna podlaga za najboljši okus plodov, vendar je na drugi strani sestavni del vzgoje lastne fige v loncu tudi obveznost in oskrba za preživetje rastline skozi daljše - večletno obdobje. Ta detajlček se pokaže šele po daljšem vročem poletju, ko je poraba vode velika in je kar na enkrat potreba po dva ali celo trikratnem zalivanju na dan. Kako uspešno si skrben se najkasneje pokaže na plodovih, kar je tudi glavni namen celotnega angažmaja.
Vsekakor je šota v glavnini velik rezervoar za vodo, ki jo rastlina v vročih dneh še kako potrebuje.
Kot zanimivost. Pri sicer drugih kulturah sem preizkušal učinek različnih zemelj. Primerjal sem 100% šoto in mešanico 20% šote plus 80% komposti, vrtna zemlja, itd. Vodna kapaciteta med obema je bila v razmerju cca 3:1 in tu je ključ za uspeh, (širša slika) ... seveda v kombinaciji z zračnostjo.
Dognojevanje. Poizkušal sem vse, od močnega gnojenja z vodotopnimi gnojili preko celega leta vse do pozne jeseni in po "lestvici" do praktično nič gnojenja. Rezultat je verjetno logičen, s tem, da naj izpostavim močno gnojeno opcijo, ki sem jo prezimoval v rastlinjaku in je bil les dobro dozorel. Niti najmanjše poškodbe zaradi mraza - saj veš, prazen žakelj ne stoji pokonci.
Trenutno pa sem nekje v konkretnejšem "stanju" razmišljanja brez kemije in tako jih dognojujem le z briketiranim gnojem. Starejše fige presajam na dve do tri leta (pa še to prehitro pridem do maximuma še obvladljivega lonca) zato ji v izhodišču pustim višji rob na loncu, da lahko naslednje leto dodajam svežo zemljo. Tako ji pač nasujem dve ali tri večje pesti briketiranega g. čez pa nekaj šote, da je vse skupaj na vlagi. Ni bojazni za ožiganje korenin.
Rezultat. Še sprejemljiva vitalna rast, bi pa želel boljše.
V grobem je to situacija, ki mi nudi zadovoljive rezultate ob še sprejemljivih obvezah do rastline. Poizkušam gledati na celotno enačbo, tudi na sebe.
Morda še okoli prezimovanja. Vsako zimo nas preseneti teden z zelo nizkimi temperaturami (tudi -20°C), letos je to še toliko bolj konkretno, sicer pa kar nekaj časa -10°C.
Postavljene jih imam v neogrevanem, vendar zaprtem rastlinjaku in nikoli še ni pozebel niti en vršiček. Zunaj mi gre previloma vse do zemlje in nato spomladi - beri zgodaj poleti - odganjajo iz zemlje, skratka nula.
Zaključek. Ni tako problematičen globok minus, kakor pa veter v kombinaciji z mrazom.
Toliko na hitro. Upam, da je razumljiva poanta. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
crtj
Pridružen/-a: 14.06. 2013, 15:31 Prispevkov: 5502 Kraj: MS
|
Objavljeno: 22 Jan 2017 09:46 Naslov sporočila: |
|
|
juglans je napisal/a: | Starejše fige presajam na dve do tri leta (pa še to prehitro pridem do maximuma še obvladljivega lonca) |
Če bi dal v odslužene vinske sode? (Kakor razumem, imaš na stalnem mestu, ni treba premikati naokoli) |
|
Nazaj na vrh |
|
|
juglans
Pridružen/-a: 01.07. 2013, 15:19 Prispevkov: 3400 Kraj: Ribiška vas, ob Savi
|
Objavljeno: 22 Jan 2017 11:12 Naslov sporočila: |
|
|
In potem rabiš dvigalo, če želiš karkoli ...
No, saj z neko podobno situacijo se ukvarjam zadnji čas, ko bi bilo potrebno, pa sem "na roke" popolnoma nemočen.
Ampak vredu, tolažm se, da je kot z vsako stvarjo nekje limit in imam zadaj podmladek. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Andrej Banko
Pridružen/-a: 31.05. 2015, 08:51 Prispevkov: 5227 Kraj: Domžale
|
Objavljeno: 22 Jan 2017 11:37 Naslov sporočila: |
|
|
Super, Juglans. Koristne informacije. Sicer se jaz nimam namena ukvarjati s trajno vzgoji fige v loncu, temveč le kako leto ali dve, da majhna sadika malo zraste. Potem gre na prosto !
Tukaj v okolici vem za kar nekaj fig, ki jih lastniki pozimi nič ne zaščitijo, pa kar super preživijo zime. Res pa je, da se ne spomnim, kdaj smo imeli nazadnje temperature -20 stopinj; morda kdaj v prejšnjem tisočletju - v '80. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Andrej Banko
Pridružen/-a: 31.05. 2015, 08:51 Prispevkov: 5227 Kraj: Domžale
|
Objavljeno: 22 Jan 2017 11:45 Naslov sporočila: |
|
|
mravlja je napisal/a: | Andrej,
se ucim. Uporabil sem zelo razlicne mesanice, posebnega svojega recepta (se) nimam. Dokler je mala in ima se sibke korenine, jo dam v mesanico rahle vrtne zemlje, komposta, tudi kak pesek ali kamen dam v lonec, tudi zeolit. Ko je enkrat dobro ukoreninjena, so rahle mesanice manj primerne (voda prehitro odteka, substrat se prehitro osusi). Zalivati je potrebno redno, ce pozabis zaliti, ce zacnejo listi veneti, tudi rumeneti, jo postavis v senco, zalijes in ti napako oprosti. Zelo dobro mi je rastla tudi v mastni zemlji (sem se poskusil priblizati naravnim pogojem). Gnojim redko - zalozno ob saditvi, ter od spomladi pa nekje do zacetka julija, potem ne vec, da se do zime umiri. Zagovarjam pocasno rast.
Lp. |
Zanimivo, oba z Juglansom omenjata velike potrebe po vodi. To si pa pri figi nikoli ne bi mislil ...
Glede na to, da je bolj mediteranska rastlina, bi po eni ( očitno slabi ) logiki predvideval, da ima raje bolj suho zemljo kot npr. limona.
Potem dodatek malo vermikulita v substrat morda ne bi bil čista neumnost ?! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Gartlc Seznam forumov
-> Sadje Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3 ... 53, 54, 55 ... 125, 126, 127 Naslednja
|
Časovni pas GMT + 2 uri, srednjeevropski - poletni čas
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3 ... 53, 54, 55 ... 125, 126, 127 Naslednja
|
Stran 54 od 127 |
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|