Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

figula · Pridružen/-a: 23.06. 2014, 21:26 Prispevkov: 3112 Kraj: MS

Ne me narobe razumet, če zapišem, kako "visimo" na teh kravah. Mleko in mlečni izdelki, meso, gnoj ... vse kravje Confused

Imaš prav - je najlažje - kmetje so lahko šli v službe in imeli kmetijo. Za košnjo dopust in gre nekako.

Nič ne kritiziram, samo razmišljam.

Mladi ste, tudi kakšnega pastirčka boste še dobili, ne si izbirat najlažjih poti Wink

juglans

@figula; he he, a ni zanimivo tole, "vse kravje". Jaz podobno ugotavljam pri ostali, recimo temu rastlinski hrani. Vse pšenično in krompirjevo.
Zakaj. Veš, da vse sorte eksperimentiram, sejem, sadim vse živo in nekako skupni zaključek dosedanjih izkušenj bi bil, da je z razlogom vse "pšenično in krompirjevo", ker to z najmanj truda ponudi največji rezultat. Dandanes pa trud, oz. najmanjši trud v delu ni le oprijemljiva manifestacija človekovega pohlepa, temveč v mnogih, če ne kar večino primerih le opcija za preživetje. Kruto preživetje, ... in smo na pšenici ter krompirju. Zanimiv mi je bil ogled nekega video posnetka iz Indije, kjer so stari ljudje razlagali, kako mlade generacije ne želijo več jesti njihove tradicionalne hrane. Vse bolj posegajo po pšeničnem kruhu (s tem, da pšenica sploh ni njihova značilna poljska kultura), mesu (zanimivo, tudi govejem) in nasploh hitri sladki hrani.
Tako, svet se pač spreminja, pogoji za to pa so mnogokrat zelo praktične narave.

@ vsebina te teme; ja seveda nisem hribovec, sem čisto mestno dete, ki je tekom življenja po zelo nenavadnem spletu okoliščin prišel na skrajno periferijo naše državice. Na kmete.

Torej zuf, vse ti je že jasno, vse je skoraj že oprijemljivo, pa čeprav le v mislih, edino zasaditev te še nekoliko bega.
Laično, ampak po nekakšni logiki bi jaz sadil na spodnji rob poti.
Še vedno vztrajam (v svojih mislih) da bo obiranja bolj malo. Razlogov bo več, ampak ..., na drugi strani pa se boš prisiljen neprestano ukvarjati z živaljo. (oskrba, paša, enkrat tudi telitev, molža, ....) Posledično bo zaradi nesorazmernosti deleža vložene vaše energije glavni namen tega koščka zemlje, kot praviš sam v "živalskih produktih". Tako ti bodo leske in orehi postali zelo majhni, ali bolje rečeno manj pomembni. Vse to kot nekakšen razvoj dogodkov, ki jih vidim skozi svoje oči.
In če bo tako, potem bi jih jaz sadil na spodnji rob poti. Tako bi ustvaril nekakšno bariero (zaporo) s katero boš usmerjal kravo, da ne stopuje po brežini navzdol, ampak, da se bo le stegovala na zgornjo brežino. Še vedno namreč sem mnenja, da je za takšen naklon teža krave kar hud zalogaj, sploh, ker je površina parkljev izredno majhna. Recimo, da bi bila tako obremenitev na brežino nekoliko manjša.
Upam da razumeš poanto razmišljanja.

Sicer pa, saj boste uporabljali el. pastir in če se bo na strmini pričenjala premočna erozija, potem jo boste pač izpuščali iz območja paše. Tako bodo tudi rastline bolj nemoteno rastle.

Zna pa biti, da se bodo prava vprašanja pričela postavljati šele takrat, ko boš pripeljal kravo na pašnik.
Tudi to je nekakšen sladki izziv.

Just do it. Very Happy

zuf

figula in juglans, stvari, ki sta jih izpostavila so navdih za spodnji zapis.

Problem je, ker na kravah visimo na napačen način.
Način, ki ni primeren za živali, niti za človeka - eno samo suženjstvo, od jutra do večera, vsak dan.
V slovenskemu prostoru vidim ogromen potencial in nujo, da se živali vrnejo iz štale nazaj na pašnike.
Nujno je za človeka, živali in ekosistem.

Zanimivo, kako sem jaz spremenil razmišljanje - še nekaj let nazaj sem bil trdno prepričan, da v mojemu načinu življenja na kmetiji ni pod nobenim pogojem prisotna žival.
Ker sem super vegi in ne potrebujem živali.
Tako zaverovan sam vase, da nisem pomislih, da jih pa morda potrebuje ekosistem v katerem živim.
Sedaj razmišljam čisto drugače, saj sem se naučil, da je nujno, da so veliki rastlinojedci prisotni v ekosistemu, so ključni del in zelo pomembni za kroženje snovi, pomlajevanje ekosistema itd.

Človek je naredil ogromno škode s tem, ko je velike rastlinojedce izključil iz ekosistema.
Večino zemeljske površine je v času raja bilo pod savano - ekosistem, ki zaradi svoje slojnosti koristi največjo možno mero sončne energije in nudi življenski prostor največjemu številu organizmov.
Pravijo, da se je človek rodil v savani - ekosistem travinja z razpršeno prisotnostjo dreves in grmov ter posamezni otoki gozdov.
Eno samo obilje za lovca in nabiralca.
Potem pa se je zgodilo - postali smo bog, začeli smo ločiti dobro od slabega, postali smo poljedelci, pobijali vse okoli sebe, bili sodnik kaj sme živeti in kaj ne.
Biblija je super knjiga, govori o zgodovini naših neumnosti.
Kajn je ubil Abela kajne? Kajn je bil poljedelec. Potreboval je vedno več zemlje, začel je graditi mesta.

Naša celotna civilizacija sloni na enoletnicah, se zavedamo tega?
Še sam Bog je rekel: "V potu svojega obraza boš jedel kruh, dokler se ne povrneš v zemljo, kajti iz nje si bil vzet."
Vsaka, še tako razvita civilizacija, ki je bila osnovana na enoletnicah, je propadla.
Noben norec ne bi šel graditi piramid sredi puščav.
Večina puščav, vključno s Saharo so bile ustvarjene s strani človeka!
Rimsko ceserstvo ima identično zgodbo.
In naši civilizaciji se dogaja popolnoma isto.
Kljub vsem dosežkom smo še vedno odvisni od nekaj milimetrov rodovitne prsti!
Prehranjevanje na osnovi enoletnic je odvisno od uničevanja ekosistema.
Uničiti prostrane savane in gozdove, povzoročiti erozijo prsti, da o vodi ne govorimo.

Ali ste vedeli, da so se tudi v Evropi pasli bizoni oziroma zobri?
Le ti so dokončno izginili med prvo in drugo svetovno vojno.
Pred kratkim so evropskega bizona ponovno vnesli na Kočevsko.

Zaključek?
Človek bo moral temelje prehranjevanja postaviti nazaj v trajne ekosisteme.
Vključno z vegani in vegeterjanci, ki tako radi jemo sojo, čičeriko in druge stročnice, ki za sabo pustijo puščavo v nekoč zdravem trajnem ekosistemu (gozd, travinje).
Kot vegani in vegeterjanci lahko povzročimo več škode, kot koristi.

Gre za osnove ekosistema, kaj je na prostoru kjer živimo raslo tisočletja, preživelo ledene dobe, se samo obnavlja, nudi hrano iz leta v leto brez uničevanja ekosistemov?
Opazovanje in posnemanje.

lpmami

Zuf, meni se zdi primerno na tem mestu dati povezavo na dokument "Drevesno pašna raba travinja", diplomsko delo Filipa Čemažarja, kmeta v Klečah. Saj bi dala sama, pa ne znam Embarassed

_________________
Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje

metuljc

Malo pomoči, lpmami: diplomsko delo.

figula · Pridružen/-a: 23.06. 2014, 21:26 Prispevkov: 3112 Kraj: MS

metuljc

No, ni čisto res, ni vzel plenilcev, le (kar seveda ni nujno LE) velike zveri oz. tiste, ki so na vrhu prehranske piramide. Plenilci s(m)o pravzaprav vsi, ki nismo rastline in drugi avtotrofi.
Ponekod je zaradi tega seveda marsikaj narobe, v ekosistemih, mislim.
Kjerkoli je (še) velika vrstna pestrost, je manj hudo kot tam, kjer je ni.

lpmami

Figula, zanimiv filmček! Lepo dokumentira trditev, ki se sprva zdi čisto pretiravanje.
_________________
Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje

zuf

Top predator = vrhovni plenilec? Smile

Tale video je krajši, hiter povzetek in še bolj dramatično pripovedovanje.
Saj volkovi si to zaslušijo.
https://www.youtube.com/watch?v=ysa5OBhXz-Q

Meni je pa tale video povsem spremenil način razmišljanja glede vloge velikih rastlinojedcev.
Močno priporočam ogled.
https://youtu.be/vpTHi7O66pI

zuf

Uf, počasi se bo treba vrniti nazaj na zasaditev teras! Smile

metuljc

Optimist

muha

Nekaj informacij o hidravličnem ovnu. Kmetija v moji bližini ga ima in iz doline načrpa dovolj vode za živali, zalivanje in gospodinjstvo. .

zuf

Optimist, malo višje v tvojih koncih imaš Severina Hladnika, mislim, da v Sloveniji navječji mojster kar se tiče ovnov. Pri nas oven premaguje 192m višinske razlike, zahvaljujoč g. Severinu. Dela in naštima ovne, ki jim ni para!

Mihata pa poznam. Kar se tiče vlokov v Sloveniji je ogromno naredil! metuljc, super intervjuj, hvala.

metuljc

Z veseljem, zuf. je še kar nekaj stručkov za velike zveri pri nas, dobro se dela na tem področju, ja. Tudi v navezi z južnimi sosedi, pa drugimi tudi.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli