Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zuf

Živijo. Prosim za pomoč. Sem v procesu načrtovanja terasaste zasaditve, pa bi mi prav prišli nasveti, pomisleki, kritika, ideje...

Cilji
- vključeno pašništvo s kravami/prašiči (travinje)
- oskrba z oreščki (oreh, kostanj, leska)
- sadje (grmovje, drevesa, vzpenjavke)

Izziv
- ustrezna zasaditev v prostoru z mislijo na nabiranje, obrezovanje, pašništvo

Obstoječe stanje
- terase + travinje + maloštevilna sadna drevesa

Vprašanje, ki se mi zadnje dni največkrat pojavlja je, kam na terasi bi posadil rastline?

Razmišljam takole:

PAŠNIŠTVO: poti bi bile namenjene pašnišvu, prav tako bregovi. Tik ob poti, kjer se začne breg navzgor bi bilo prosto in nezasajeno, da lahko žival nemoteno stopi na breg in popase vsaj polovico terase.

NIZKO GRMIČEVJE IN VZPENJAVKE ter NIŽJA SADNA DREVESA: tik ob poti, kjer se začne breg navzdol (enostavno za pobirat in negovat, obrezovat ipd.)

LESKE: razmišljam o sajenju na sredini brega terase, v vrsto po celotni dolžini.

VIŠJA DREVESA: v vrsti po celi dolžini terase, na sredini brega, 15-20m narazen.

zuf

muha

zuf, če ni drugega razloga, bi lesko lahko sadil tudi na spodnjem robu ravnine in bi njihove korenine lepo zadrževale tako spodnjo brežino kot ravnino proti drsenju oz. nagibanju.

In če pogledaš po starih kmetijah je bilo veliko dreves ob spodnjem robu poti ravno zato, da so jih "gor držale". Tudi v naši vasi imamo ob eni problematični poti spodaj ravno zato drevored orehov. Vse to s predpostavko, da ne bi bilo na ta način oteženo obiranje. Nizke grme bi raje dala na zgornji rob ravnine, bi jih bilo najlaže obirati, ker bi bili lepo dostopni z vseh strani. V prekinjenih vrstah, da živina še vedno lahko najde pot.

Oglej si stare kmetije na vašem koncu. Upoštevaje lastnosti zemljišča (peščena tla, drseča tla, ilovica ... )so bila drevesa gotovo premišljeno posajena.

Ne vzemi tega kot napotek, ampak kot še en pogled, ki ti bo pomagal najti optimalno rešitev.

zuf

muha, točno takšne napotke iščem. Mi zelo pomaga premislit o stvareh na katere nisem pomislil.

Tudi sam sem razmišljal, da bi bilo lažje pobirat grmičevje in vzpenjavke, če jih sadim na zgornji rob poti.
Prekinjena vrsta, super ideja! Smile

Me pa najbolj bega zasaditev večjih dreves in leske. Bolj kot razmišljam, bolj mi je všeč ideja, da vse posadim na zgornji ali spodnji rob poti in tako prišparam veliko maneverskega prostora za pašništvo. Tudi nabiranje pridelka se olajša. Lesko bi bilo najbrž težko pobirat, če bi bila na sredini brega.

muha

juglans

Zuf, ali imaš v mislih lokacijo (terase) iznad vaše hiše?

Če da, potem bi bilo po mojem mnenju neprecenljivo, sploh pa edino mirodajno mnenje o primernosti za pašo večjih živali pogled kakšnega kmeta, ki pase živino na strmih terenih.

Zakaj. Če me ne vara spomin in na hitro pridobljen občutek o naklonu vaših brežin, nisem povsem siguren, če je teren realno primeren za kakšno govedo, ne vem pa kako se na prostem obnašajo prašiči.
Problematike ne poznam iz prakse, razen tega, da sem opazoval drobnico na svoji parceli, ki tudi ni povsem v ravnini, zato ne vem če je smiselno preveč teoretizirati.

Izmeri naklon terena, površino, ter s temi podatki povprašaj ljudi iz prakse. Tudi kakšen traktorforum bi, verjamem, prinesel kakšen uporaben odgovor.

Okoli detajlov kje konkretno saditi varovalne rastline vas le berem in mi je zanimivo, oz. jemljem v vednost, če bom kdaj potreboval kaj podobnega. O tem nisem nikoli premišljeval, ker pač ni bilo potrebe.

Mislim tudi, da je pomembno predpostavljati kako se bodo živali obnašale do rastlin, sploh če bodo te mlade. Paša listja in mladih poganjkov. Druga pesem so stari in visoki grmi ali drevesa.

Nadalje vsaj v teoriji predvidi, da se bodo živali zadrževale v senci rastlin in tam urinirale ter sploh intenzivno hodile-gazile, kar neverjetno uničuje strukturo zemlje. Garantirno tega dolgoročno ne prenese nobeno še tako veliko drevo, razen, če bo paša načrtovano etapna. Torej, paše en mesec na leto ali kaj takšnega. Kolikor opazujem v naravi nekateri takšne sušeče rastline enostavno požagajo, drugi, če imajo možnost pa živino dovolj pogosto preseljujejo. To ti lahko potrdim iz prakse, ko je čreda 25 ovac skoraj uničila hruško tepko staro 1XY let. Sedaj životari in dvomim, da jo bom spravil še kdaj v staro kondicijo.

Mnogo-uporabnost takšne ureditve s pašo in določenimi pridelki je po mojem mneju velik izziv, ker je po takšnem terenu malce neugodno pobirati sadeže. Pišem iz prakse, ko od dokaj velikega starega sadovnjaka nisem dobil niti enega jabolka, ali pa so bila vsa (po domače povedano) dobesedno posrana.
Tu bi bilo zopet potrebna deljena paša, s tem, da lešniki počasi že zorijo, orehi pa nekoliko kasneje. Torej, paša eventuelno do konca julija, ker če ne, boste lešnike in orehe pobirali izmed iztrebkov. Pa še to je bolj tako tako.
Idealno bi bilo, da bi obstajal dovlj velik pašnik za redno pašo, nato pa bi živino spuščal v "nasad" da ga po tavelikem popase in nato zopet v stalno ogrado.

Tako si nekako mislim, nimam pa nobene prakse.

zuf

zuf

Kar se tiče zasaditve rastlin, sem včeraj bil na obisku pri sosedu in on ima vsa drevesa in grme vedno posajene na spodnji rob poti, saj lahko tako z obeh strani v celoti in nemoteno pokosi.
Mislim, da lahko to razmišljanje prenesem na pašništvo, predvsem kar se tiče postavitve prenosnega pastirja ipd.

Kar se tiče obiranja nekako bolj logično deluje zasaditev ob zgornji rob poti, tako da še nisem čisto prepričan.
No, sedaj sta samo še ti dve opciji na razpolago. Smile

Bomo videli...

juglans

No, saj je logično, da si vse to že razmišljal in bi bilo čudno, če nebi. Pač nisi zapisal, jaz sem pa pisaril.

Ne razumem najbolje kaj si mislil s "spodnjim robom poti". Morda brežino?

In še to. Živalski produkti? Kranjske klobase, mladi prašički (čeprav, to so že bitja, ne ravno produkti)
Gnoja ravno ne bo, muh pa zelo veliko. In če bo vmes kakšna "faula", potem boste tudi precej tekali in skupaj zganjali čredo. Računaj da kaj kmalu iz njive, če že. To živali hitro skapirajo. Laughing

Bodo to tvoje živali, ali pa sosedove za ceno nekaj gnoja?

Kaj pa kakšne kokoši? (precej lažje obvladljive, se mi zdi)

lpmami

Če se prav spomnim, je pri Zufu perjad ogrožena od zgoraj in varianta za pašo kokoši ni primerna.
_________________
Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje

muha

Najmanj škode po moje naredijo ovce. Tako na ruši, kot na grmičevju. Koze so tudi lažjega koraka, pojejo pa čisto vse, kar dosežejo, adijo grmovnice. Vendar dajejo dobro mleko - če imajo mladiče, seveda. A kaj bodo mladiči vegetarijancem Embarassed

. Prodati jih ne boste imeli srca, o čem drugem itak ni govora. Kravice kar pošteno naluknjajo hribovsko grudo, še posebej, ko jim v mokrem drsi. Ni pa toliko skrbi okrog drevnin. Najhujši za rušo so konji, drevesca in grmovje bodo verjetno pustili čisto na miru.

Moj izbor: male lahke kravice. Pri znancih jih pasejo čez celo leto, tudi v enaki strmini, kot je pri zufu, a le nekako do starosti 2 let ali še manj. Teren ni preveč prizadet, razen pod krošnjami dreves, kamor hodijo počivat in kjer se napajajo. Zuf: si vzel v obzir, da je treba na pašnik postaviti tudi posodo za vodo in jo dnevno čistiti in polniti? Za ovce le malo, za kravice pa kar pošteno porcijo.

figula · Pridružen/-a: 23.06. 2014, 21:26 Prispevkov: 3112 Kraj: MS

Z zanimanjem vas berem, samo slikice mi ne "sedejo" skupaj.
To je zelo visok hrib? Verjetno bodo potrebna obsežna zemeljska dela s težko mehanizacijo, da se bodo naredile terase? Ali bo ravnega dela vmes samo toliko, da se krava obrne? nevem

metuljc

zuf

Zelo zanimive tematike ste načeli.
Zelo vesel! Smile

Živalski produkti? Mleko in gnoj.
Gnoja se dosti nabere, namreč zaradi stacionarne spalnice oziroma nočnega zavetja.
Prav zato smo se letos odločili, da trave ne bomo pokosili za zastirko, ampak jo bomo veliko bolj preprosto in z manj garanja spremenili v gnoj.
No ja, krave jo bodo.
Najbrž ste zasledili kako zelo prisegam na kompost, staran gnoj. Ne potrebujem nič drugega kot to za moje vrtnarske podvige.
Kompost iz kravjega gnoja z listnato steljo je #1, prekaša vse po spisku.

V prvih letih ciljamo predvsem na posojo živali. Že zdaj imamo navezo, lansko leto smo namreč že pasli z eno kravo, sivko.
Zelo dobro se je obneslo.
Letos bo ista naveza, le da bo mama s teličkom.
Letos še ne mislimo iti v zimsko skrb za živali.

Kure, lahko obvladljive? Tukaj že ne. Vsaj brez komplicirane zaščite ne.
Kar sem se lani naučil od krave je to, da večja kot je žival, lažje je delo z njo.
No, vsaj za kravo to velja, jaz sem se lansko leto zaljubil v krave.

V prid krav govori tudi 90 letni sosed, ki prisega na krave, pravi namreč, da so one tiste, ki najlepše popasejo.
Ovce so zelo izbirčne.
Koze so pa koze. So jih imeli... en teden.

Veste kaj pravijo za koze? Ko narediš ograjo pojdi po vedro vode in vrži vodo v ograjo. Če pride voda na drugi strani ven, bo tudi koza. Razz

Krave potrebujejo eno samo vrvico, ki večino časa sploh ne rabi biti pod elektriko.

Tudi zgodovina te posestvi govori v prid krav, tukaj so namreč pasli s tremi kravami.

Kolikor sem študiral zadevo je uničevanje pašnikov posledica neprimerne časovne razporeditve.
Zelo pomembno je, da je pašništvo etapno, kot se je izrazil juglans.
V tem primeru so krave lahko regenerativni element v pokrajini.
Seveda je odvisno od ciljev in potreb.
Paše se zelo bojijo kmetje, ki so tudi največje strmine navajeni pokositi mehansko.
Paša je v temu okvirju največji zlodej.
Naše mišlenje je malo drugačno, prisegamo na biološke potenciale.

muha, tudi mi smo lani veliko razmišljali o mini kravah. Ti praviš, da so pri sosedih navadne krave, le da so neodrasle?

Vodni sistem je na kmetiji dobro porihtan, zahvala gre ovnu (hidravlična pumpa, ki deluje brez elektrike).
Imamo zastojn vodno gravitacijo in možnost napeljevanja na vse pašnike.
Smo že lani nagruntali.
Sem predvsem zaradi krave ratal cel vodni majster. Smile

figula, terase so že narejene, jih je s težo mehanizacij naredil lastnik, še predno smo sem prišli, ala Sepp Holzer.
Ravniski deli teras, torej poti so široke 3-4 metre, brežine pa so zelo strme tudi do 45°.
Mi imamo to čast, da jih zasadimo! Smile

Ampak še ne vemo točno kako! Torej hvala za pomoč. Mi zelo pomagate pri razmišljanju.

Lp.

muha

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli