|
Gartlc Forum o vzgoji, negi, razpoznavanju in izmenjavi rastlin, sodelovanju z naravo ter druženju ljubiteljev vrtnarjenja
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
juglans
Pridružen/-a: 01.07. 2013, 15:19 Prispevkov: 3400 Kraj: Ribiška vas, ob Savi
|
Objavljeno: 01 Avg 2016 23:34 Naslov sporočila: Amaranthus - Amarant |
|
|
Zelo obširen rod rastlin uporaben v prehrani, v okrasne namene, ... pa tudi za kodranje živcev na kmetijskih površinah kot plevel.
Opredeljujemo ga kot pseudožito, saj se v kulinariki uporablja podobno kot žita, čeprav botanično ne spada v skupino žit.
Prehransko je zelo bogat, kulinarično pa prijetno poseben.
Celoten rod je izredno trpežen in nezahteven po rastnih razmerah, čeprav pa za soliden rezultat potrebuje dobršnjo mero ugodnega. Ob tem naj dodam nekaj iz lastnih izkušenj in sicer, da mu večjo vrednost kot vlaga predstavlja rodovitna zemlja, kar je nekako tudi logično. Vlaga je v prvem delu vegetacije seveda zelo potrebna, kasneje, ko že obilno cveti pa lahko predstavlja kvečjemu težavo, predvsem iz vidika teže, ki se generira v obilnih socvetjih, kar dobesedno lomi ali pa podira rastline.
S svojimi velikimi in največkrat gladkimi listi zelo učinkovito zbira nočno kondenzirano vlago, kar se lepo opazi ob jutrih, ko ima vsaka rastlina "mokre" noge. Verjetno tudi zato takšna vzdržljivost na sušo, saj si sam zelo pridno pomaga.
Socvetja so pogosto zelo velika in s skoraj neskončno količino zelo drobnega semena. Manjšo težavico predstavljajo saponini na ovojnici semen, ki jih je potrebno pred uporabo izpirati ali pa kako drugače odstraniti.
Nadalje je na krožniku zelo okusen, nekoliko sladkast in z rahlim priokusom oreškov. Recimo temu eksotičen.
Za začetek slika socvetja v ključnem trenutku.
https://www.dropbox.com/sc/7yw7jmpmd9irvhe/AABCnxnp3LksulaR1RbYNRySa
Do sedaj sem ga vedno sadil s predvzgojenimi sadikami, ki sem jih vgojil v rastlinjaku. Letos sem ga poizkusno sejal še na stalno mesto, vendar pa dokaj pozno, nekje v drugi polovici maja. Takrat sem tudi sadil sadike na prosto, ker je kot rastlina občutljiv na negativne temperature.
Skratka, zanimalo me je kaj bi uspel narediti do jeseni, saj je vzgoja včjega števila sadik lahko tudi malce problematična.
Prihodnje leto ga bom zopet sejal na stalno mesto, vendar občutno zgodneje. Recimo da še pred ledenimi možmi, ker se mi zdi, da je letošnji rezultat neposredne setve nekoliko pozen. (čeprav je do jeseni še kar nekaj časa)
Ob nasadu sem posejal eno vrsto, kar se lepo opazi v zamiku nastavljanja cvetja.
https://www.dropbox.com/sc/0e2zacumcasyi7e/AACJihybG-0ai9YvmRDgDxvLa
Večina nasada je "iz" sadik, kar omogoča zgodnejše cvetenje in verjetno lažjo pot do obilnejšega, predvsem pa lažjega pridelka. Verjetno zato, ker kulturo še vedno opazujem in razmišljam kaj in kako na lažji način, čeprav se z njim (amarant) ukvarjam že par let. Težavo predstavlja dež zaradi lomljenja in poleganja rastlin. Ravno danes dopoldan sem nekaterim rastlinam postavljal opore in jih privezoval.
Sicer pa trenutno gredička izgleda takole:
https://www.dropbox.com/sc/0hv2l1ysy8otj5h/AAA_T8VrCAljAF57LN3ZEWS-a
Sadim sorto Golden giant amaranth, razpoložljiv prostor pa jim odmerim na 30x40cm.
Do sedaj tudi nisem odbiral oranžnih socvetij za nadaljevanje kulture, zato se vsako leto povečuje delež rumenih. Recimo, da bom v prihodnje počel tudi to, plus tega pa bom odbiral še posamezne osebke z večjimi in bolj razvejanimi socvetji. (saj veste, še več, še bolj glasno, še bolj noro in v tem stilu dalje vse do onemoglosti ...)
Spravilo oz. čiščenje semena je lahko rahel izziv za naše klimatske pogoje ob dozorevanju rastline. V luči večjega pridelka se žetev opravlja kar se da pozno, ob čemer ni tako zaskrbljujoče osipanje semena, saj vzporedno s tem socvetja neprestano rastejo in eksponentno povečujejo pridelek. Fino, če nebi obstajali problemi. Verjetno sem že kje namignil, to je vlaga, dež, padavine.
Skratka, za uspešno čiščenje semena morajo biti rastline - socvetja povsem suha, kar pa je v naših krajih in v jesenskem času misija nemogoče. No ja, morda kje v Prekmurju, kjer je vsaj statistično manj padavi.
Jaz si pač pomagam z rastlinjakom, kjer posušim socvetja, nato pa jih omlatim.
Tudi v tem segmentu vzgoje bi bilo potrebno prezkušati različne prijeme, da bi se izognil pretirenemu delu.
Na kratko, trenutno deluje obetavno, več pa tekom vegetacije. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
figula
Pridružen/-a: 23.06. 2014, 21:26 Prispevkov: 3112 Kraj: MS
|
Objavljeno: 01 Avg 2016 23:52 Naslov sporočila: |
|
|
O, tole je poučno. Hodim okoli rastlin in gledam kdaj bo kaj za pozobat
Hej, ali mi bodo mogoče vrabci povedali, hmmmm?
Kateri je ključni trenutek socvetja na prvi sliki? Prvo dozorevanje semen ali kaj drugega? |
|
Nazaj na vrh |
|
|
juglans
Pridružen/-a: 01.07. 2013, 15:19 Prispevkov: 3400 Kraj: Ribiška vas, ob Savi
|
Objavljeno: 02 Avg 2016 07:11 Naslov sporočila: |
|
|
Jah figula, zgleda tako, kot da ne vidiš gozda zaradi enega drevesa. (al kako že gre ta pregovor?)
Tisto je ključni trenutek "rastlinske intime", .... edina sreča pa je, da naš napreden um tega ni proglasil kot nekaj nespodobnega. Kvečjemu nasprotno.
Nekaj semen je že v socvetjih in tisto, kar si že porezala temeljito posuši na soncu ali kjerkoli že, skratka med dlanmi se mora streti v prah. Potem pa se loti pihanja, morda še prej sejanja. Bo pa sedaj definitivno premalo semen in je škoda že zaključevati s kulturo. Sem ga ravno včeraj opazoval, ko sem nekatere privezoval. (včeraj je ponovno deževalo in je zopet padel po tleh)
Skratka ni še, to je dejstvo.
Ptičev še nisem opazil na njemu.
Se pa zelo lepo naredijo kokice, ravno včeraj zvečer smo se nekaj igračkali. Prav fletkana reč, fina za "žličkati" ali pa za kakšno nadgradnjo v smeri sladkega.
To je malo za lušte, da boš lažje čakala.
Mene vsekakor muči tole poleganje zaradi dežja. Nekaj bo treba poštudirati. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
figula
Pridružen/-a: 23.06. 2014, 21:26 Prispevkov: 3112 Kraj: MS
|
Objavljeno: 02 Avg 2016 08:11 Naslov sporočila: |
|
|
Juglans falot - z lušti dreza v mojo neučakanost, čaki, čaki, te že ujamem na kakšne druge limanice (hecam se)
Amarant je vsekakor zanimiva rastlina, ki si zasluži, da jo malo bolj spoznamo. Sem že na avtobusu v to smer . |
|
Nazaj na vrh |
|
|
juglans
Pridružen/-a: 01.07. 2013, 15:19 Prispevkov: 3400 Kraj: Ribiška vas, ob Savi
|
Objavljeno: 02 Avg 2016 08:29 Naslov sporočila: |
|
|
OK, če boš prispela na kakšen pameten kraj s temle avtobusnim poglabljanjem ga malce predstavi. Vse koristi na poti do cilja.
Malo te pač moram dražiti. Pravijo da razpihana žerjavica nato bolj silovito zagori. (seveda se šalim) |
|
Nazaj na vrh |
|
|
lpmami
Pridružen/-a: 17.07. 2013, 22:16 Prispevkov: 8333 Kraj: Povlje (nad Trstenikom) 620 mnm
|
Objavljeno: 02 Avg 2016 08:31 Naslov sporočila: |
|
|
juglans je napisal/a: | ...včeraj je ponovno deževalo in je zopet padel po tleh... | A ni to Murphey, Juglans: ves čas tožiš o suši v tvojih koncih, amarant ti pa dež namaka. _________________ Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje |
|
Nazaj na vrh |
|
|
juglans
Pridružen/-a: 01.07. 2013, 15:19 Prispevkov: 3400 Kraj: Ribiška vas, ob Savi
|
Objavljeno: 02 Avg 2016 08:39 Naslov sporočila: |
|
|
.... ja, to bi lahko opredelila tudi kot "koan", paradoksalno situacijo, ko mi med sušo težave povzroča dež. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
lpmami
Pridružen/-a: 17.07. 2013, 22:16 Prispevkov: 8333 Kraj: Povlje (nad Trstenikom) 620 mnm
|
Objavljeno: 02 Avg 2016 08:43 Naslov sporočila: |
|
|
Kaj pa pomeni "koan"? _________________ Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje |
|
Nazaj na vrh |
|
|
juglans
Pridružen/-a: 01.07. 2013, 15:19 Prispevkov: 3400 Kraj: Ribiška vas, ob Savi
|
Objavljeno: 02 Avg 2016 09:45 Naslov sporočila: |
|
|
KOAN |
|
Nazaj na vrh |
|
|
lpmami
Pridružen/-a: 17.07. 2013, 22:16 Prispevkov: 8333 Kraj: Povlje (nad Trstenikom) 620 mnm
|
Objavljeno: 02 Avg 2016 10:46 Naslov sporočila: |
|
|
juglans je napisal/a: | KOAN | Aha, prebrala. Nisem pa zato še razsvetljena _________________ Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Aye-Aye
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 12:29 Prispevkov: 2331 Kraj: Podgozd, 510 nm (20km J od LJ)
|
Objavljeno: 02 Avg 2016 14:33 Naslov sporočila: |
|
|
juglans, odlično! Me veseli, saj nekomu uspeva. Meni recimo ne, ni bilo časa, da bi sploh sejala, ravno tako ne kvinoje, čije in tefa. Čeprav sem imela vse to v načrtu. Morda drugo leto. Kdo ve, nekako zmerom zmanjka časa. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
juglans
Pridružen/-a: 01.07. 2013, 15:19 Prispevkov: 3400 Kraj: Ribiška vas, ob Savi
|
Objavljeno: 05 Feb 2017 00:36 Naslov sporočila: |
|
|
Še tukaj zaključek letine 2016.
Če je zadevščina na dobri zemlji, potem ni da ni. Pridelek je zelo obilen. (na 30 - 40m2 tri četrtine jupol hobuka)
Drugače pa je na slabši zemlji, tam je neprimerljivo skromnejši. Fina plat tega je, da so tudi rastline manjše - nižje in ne polegajo zaradi dežja ali vetra.
Recimo, da bi bil optimum neka sredina.
Prva ugotovitev.
Preveč rodovitna zemlja v resnici ni najugodnejša varianta. (poleganje, lomljenje, ...)
Druga ugotovitev.
Čiščenje semena je lažja, oz. z veliko manj prahu, ki je v resnici zelo zoprn, izvedljiva tudi na zgolj uvelem materialu. Bi bilo povsem dovolj, da požeti material odleži en dan na prostem in takoj nato v mlatilnico. (ali pač z rokami, če ni priprave, ... tako sem pač počel na začetku)
Tretja ugotovitev.
Zelo soliden pridelek da neposredna setev. Sploh je v tem primeru ugodno to, da ni potrebno sešenje socvetij. Namreč to se dogaja v jeseni, ko ni več toliko sončnega vremena.
Četrta ugotovitev.
Divjad se ga izogiba.
In še peta stvar, ki pa ni najboljša.
Nekako ga ne morem povsem razgreniti. Izpiranje saponinov sem izvedel že v jeseni, in sicer sem ga pral v tekstilnih vrečah z obilo, obilo vode. Pač toliko časa, dokler ni bila voda povsem čista.
Kuhan še vedno malo potegne po "zemeljsko" in mene hoče to malo motiti. Zanimivo, da ostalih pri hiši ne moti, mene pa, vendar ne toliko, da ni z lahkoto užitno. Tole je še mala neznankica.
Sicer pa kot že rečeno. Radodarna kultura in na prvi pogled totalno nezahtevna. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
mravlja
Pridružen/-a: 21.05. 2016, 12:50 Prispevkov: 4288 Kraj: Loka
|
Objavljeno: 05 Feb 2017 08:16 Naslov sporočila: |
|
|
juglans, presenecas.
Ko govoris o mlatilnici, kaksna naj bi to bila: kot prava, kmecka, mlatilnica (za tako malo kolicino verjetno ne pride do veljave), ali kaksno drugo napravo? |
|
Nazaj na vrh |
|
|
juglans
Pridružen/-a: 01.07. 2013, 15:19 Prispevkov: 3400 Kraj: Ribiška vas, ob Savi
|
Objavljeno: 05 Feb 2017 09:04 Naslov sporočila: |
|
|
Mlatilnica kot mlatilnica. Imaš pa prav, ko razmišljaš o velikosti. S podobnim vprašanjem sem se ukvarjal sam, ko sem se odločal kako in kaj. Zato sem se odločil za samogradnjo priprave po lastnih predstavah. Tako imam malo mlatilnico z velikim srcem.
Home made in je super izpadla. Omlatim vse, od fižola do žit, pa še marsikaj drugega, kar na prvi pogled ni logično. Zakon zadeva. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
mravlja
Pridružen/-a: 21.05. 2016, 12:50 Prispevkov: 4288 Kraj: Loka
|
Objavljeno: 05 Feb 2017 09:41 Naslov sporočila: |
|
|
To bi pa rad videl . |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|