|
Gartlc Forum o vzgoji, negi, razpoznavanju in izmenjavi rastlin, sodelovanju z naravo ter druženju ljubiteljev vrtnarjenja
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
labia
Pridružen/-a: 08.06. 2013, 07:15 Prispevkov: 356 Kraj: NM 243 m n.m.
|
Objavljeno: 17 Jul 2013 10:06 Naslov sporočila: Zastiranje, zastirka |
|
|
Kar nekaj nas je, ki na vrtu zadnje čase zastiramo s slamo.
Zanima me kaj storite jeseni? Izpulite rastline in pustite slamo kjer je tudi čez zimo?
Kaj potem storite spomladi, jo pograbite, obdelate vrt in ponovno date nazaj ali jo morda kar v zemljo zaštihate itd.....?
Ali je kakšna težava z mišmi čez zimo ?
Ali morda slama razpade čez jesen in zimo in je potrebna nova količina slame naslednje leto?
Verjetno je odvisno tudi od debeline zastiranja.
Torej, kakšen uporaben nasvet bi rad.
---
Dodano kasneje za razumljivost in prelgednost s strani zufa:
Zastirka
Za zastirko lahko uporabljamo listje, listavko, kompost, oglje, slamo, seno, lubje, travnati in tratni odkos...
Po definiciji je zastirka vse, kar se polaga na površino tal in se ne vkopava v tla (dodatki za izboljšavo tal). Odvisno od izbire zastirke, ima le-ta številne pozitivne lastnosti kot npr.:
- zmanjšuje hlapenje vode iz površine tal in zmanjša porabo vode za 25-50 %
- preprečuje zbijanje tal
- stabilizira vlažnost tal (ni velikih nihanj)
- zavira rast plevelov
- zmanjšuje nihanje temperature tal
- preprečuje erozijo tal
- izboljša estetski videz vrta
vir: http://www.okrasnivrt.com/delo/zalivanje/zastirka.php
Praktična permakultura: Zastirka
Ne morem pomagat, ampak z idejo o zastirki imam težave.
Da bi se prepričala na lastne oči, da je ideja dobra, sem naredila poskus in okoli solate in redkvic nastlala travo...
VEČ TUKAJ.
Zastirke na gredicah
V ekološkem vrtnarjenju golo zemljo na zelenjavnih in okrasnih vrtičkih zastiramo z različnimi zastirkami.
Za najboljše učinke uporabljamo organske zastirke, svetuje Nevenka Breznik, strokovnjakinja in svetovalka Kluba Gaia.
VEČ TUKAJ. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Aye-Aye
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 12:29 Prispevkov: 2331 Kraj: Podgozd, 510 nm (20km J od LJ)
|
Objavljeno: 17 Jul 2013 13:15 Naslov sporočila: |
|
|
Labia, jaz vse pustim na zemlji, dodam še kako listje in seno tudi ostanke rastlin, potem pa odvisno, če imam, vmes spraznim še ostanke od organka, na vrhu vedno pustim slamo ali seno in tako se čez zimo sesede, seno zelo hitro, slama in listje pa ponavadi še ostaneta, včasih prelijem še s koprivovko. In deževniki ter druga drobnoživ tako ima veliko dela. Razpadanje je odvisno od zime in dežja, še bolj pa količine in dolžine snežne odeje, saj ob velikih količinah snega tako kot letos, slama in listje težje razpadeta, ostaneta konzervirana. Kar je viška, potem spomladi preložim kam drugam, preverim zbitost zemlje, malo še vdelam v tla in po potrebi uporabim tole: http://www.fiskars.fr/Jardinage/Produits/Travail-du-sol/Cultivateurs-et-autres-outils/320040-Rotogrif , no nekaj podobnega iz e-leclerca, hvala metuljc!
pa še tale povezava od tjaše na forumu rastline : http://www.youtube.com/watch?v=H0UJsxW1-2o , pri 3 in pol minute, je prispevek od Antona Komata, za pogledat zakaj se ne prekopava in nekje pri 9 min je tale rotogrif.
Tu pa še povezava do vrt brez prekopavanja |
|
Nazaj na vrh |
|
|
brbr
Pridružen/-a: 06.06. 2013, 12:30 Prispevkov: 8002 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 17 Jul 2013 13:49 Naslov sporočila: |
|
|
Tudi jaz puščam seno/slamo na tleh. Ko bi rada kaj posadila/posejala, pa samo na mestu sajenja zastirko odgrnem, posadim in zagrnem nazaj. Ponavadi, pa je do spomladi ne ostane prav dosti in jo je potrebno kaj kmalu obnovit.
Vrta v bistvu že kakšne 4-5 let ne prekopavam, pa je zemlja povsem rahla. tudi rastlin ne okopavam (mogoče enkrat na sezono). Zemlja se zadosti zrahlja že s puljenjem plevela, ki potem tudi konča razrezan na gredi, kjer je rastel. _________________ naredimo svet lepši |
|
Nazaj na vrh |
|
|
tjesih
Pridružen/-a: 18.06. 2013, 23:36 Prispevkov: 553 Kraj: Planina pri Postojni
|
Objavljeno: 17 Jul 2013 22:00 Naslov sporočila: |
|
|
Letos imam zastirko v vrtu prvič. Zelo sem zadovoljna. Zemlja je prhka, plevela skoraj ni in tudi zalivanja je bistveno manj. Brez zastirke ne bom več vrtnarila. Zelo pozitivna izkušnja. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
mfranc
Pridružen/-a: 05.06. 2013, 09:01 Prispevkov: 4681 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 17 Jul 2013 23:14 Naslov sporočila: |
|
|
mfranc je napisal/a: | labia je napisal/a: | mfranc, kakšno zastirko pa imaš? Ali je to lubje listavcev? Zanima me zaradi vpliva na pH. |
Labia, večina je to najcenejše mulč lubje, saj poznaš, 2 do 3 € vreča. Redko kdaj kakšno bolj okrasno, pa še vedno poceni lubje iglavcev.
V moji mikroklimi, z precej vlage, se mi to lubje najbolj obnese; skozi desetletja poizkušanja raznih variant.
Vpliv na pH je skoraj nepomemben. Da ne smetim več, bom še kaj več rekel v rubriki Zastirka, ali Radič.
LP |
Kot sem omenil, za zastirko sem probal vse živo, predvsem pa se na mojem, večinoma preveč vlažnem terenu sveže zastirke niso obnesle!
Nisem še probal slame , letos je bila v planu in bi se sedajle, v tej suši sigurno dobro obnesla. Ne vem pa kako bi funkcionirala v večtedenskem deževju ...
Lubje mi funkcionira v vsakem vremenu, tudi deževnem. Lani sem začel zastirati tudi grede s solatami in radiči in zadeva štima. Že to da ni plevela mi je zelo všeč, ker plevela ne maram, pleti se mi ga ne da (kolena takoj štrajkajo ). Ravno "kovter" zelenega plevela je prispeval k gnitju solate in radiča.
tule sem uporabil malo bolj "nobl" zastirko, še vedno poceni borovo lubje
Tule pa štrasenpotpuri mulč lubje
Tule je bila posajena tudi ledenka (vsaka druga vrsta), že pobrana in naknadno posajen radič.
Se pa na tej gredi opazi pomankanje dušika. Ponavadi zastirki iz lubja dodam biogreena pelete, ki je tu z razmerjem NPK 3:2:1 kar uporabna. In jo moram porabiti ... .
Vendar v Ljubljani že leeep čas ni bilo dežja, da bi biogreno raztopil, zato bom zjutraj izjemoma zalil radič z blago raztopino ureje.
pH letos še nisem meril, lani je bil še vedno malo previsok, 7,0 .
LP _________________ mfranc |
|
Nazaj na vrh |
|
|
slavc
Pridružen/-a: 10.06. 2013, 13:35 Prispevkov: 203 Kraj: med Savama, 500mnm
|
Objavljeno: 18 Jul 2013 01:18 Naslov sporočila: |
|
|
Predlani sem zastiral s slamo. Kocke slame.
Ampak preveč je bilo semen žita, tako da sem imel ogromno težav. Namesto zelenjave sem dobil gredo z žitom.
Sem si lani preskrbel veliko okroglo 300kg balo pri drugem "trgovcu". Isti problemi.
Tako da sedaj najprej vsako balo nekoliko premečem, preden dam slamo na gredo. Da odpade drobir in seme, ki je morda ostalo med slamo.
V eni črni gajbici sem pustil kakšnih 5cm na debelo slame in jo pustil na travi. Ko sem jo čez kakšnih 14 dni odstranil, je bilo pod gajbico gnezdo. Po moje voluharjevo. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30 Prispevkov: 19309 Kraj: Medvode-okolica 420 m nv
|
Objavljeno: 18 Jul 2013 03:45 Naslov sporočila: |
|
|
mfranc, sedajle imaš priliko probat s slamo, ko ravno kalček ponuja sveže kocke.
V deževju je zgornji sloj hitro suh, spodnji se pa pospešeno razkraja. Ti to pomeni plus ali minus? In pa res je slama, kot seveda tudi seno, vabljivo za glodalce in polže. Ampak vse tako ne more nikoli biti prav. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
mfranc
Pridružen/-a: 05.06. 2013, 09:01 Prispevkov: 4681 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 18 Jul 2013 15:26 Naslov sporočila: |
|
|
Eeh Muha, sem imel pri Kalčku spomladi rezervirano eno celo balo . Sem jo odpovedal, ker je takrat deževalo še pa še. Jah, bom poskusil zopet drugo pomlad.
muha je napisal/a: | V deževju je zgornji sloj hitro suh, spodnji se pa pospešeno razkraja. |
Tole mi je seveda všeč! nadaljevanje pa manj - ugotavljam pa da je lubje precej neokusno in neudobno za škodljivce.
Lubje mi do konca sezone strohni 60 - 85 %, bi pa z veseljem proces razkroja pospešil in tekom sezone ev. še enkrat dodal lubje.
LP _________________ mfranc |
|
Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30 Prispevkov: 19309 Kraj: Medvode-okolica 420 m nv
|
Objavljeno: 18 Jul 2013 16:18 Naslov sporočila: |
|
|
Še nekaj je pri slami - izgleda, da se ne pregreva in ne prepušča toplote, ali vsaj ne kaj dosti.
Letos spomladi sem naredila napako in zemljo okrog na sveže posajenih paradižnikov takoj zastrla s 5 do 10 cm zastirko iz slame. Tla so precej ilovnata in se že prej nso mogla ogreti, potem pa ob hladnem vremenu tudi ne in močno sumim, da so bile za stagniranje paradižnikov odločilen vzrok mrzle noge. Tiste sadike, ki sem jih podarila sovaščanki, ki ima zračnejšo zemljo in ni nič zastirala, so moje prehitele za najmanj 14 dni. Slamo bom še uporabljala, ampak zastrla bom šele, ko se bo pričelo vroče sušno obdobje. Jeseni pa pričakujem, da bo odigrala obratno vlogo - preprečila hitro ohlajanje zemlje.
V prid slami mi govori cena in kontroliran izvor, vse ostalo gre bolj v prid lubja z estetiko vred. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
viktorh Deaktiviran
Pridružen/-a: 09.06. 2013, 19:46 Prispevkov: 315 Kraj: Celje
|
Objavljeno: 18 Jul 2013 16:34 Naslov sporočila: |
|
|
muha je napisal/a: | Še nekaj je pri slami - izgleda, da se ne pregreva in ne prepušča toplote, ali vsaj ne kaj dosti.
Letos spomladi sem naredila napako in zemljo okrog na sveže posajenih paradižnikov takoj zastrla s 5 do 10 cm zastirko iz slame. Tla so precej ilovnata in se že prej nso mogla ogreti, potem pa ob hladnem vremenu tudi ne in močno sumim, da so bile za stagniranje paradižnikov odločilen vzrok mrzle noge. |
To drži.
Letos sem prvič zastiral s slamo in pred tem - ne spomijnam sem kje - prebral, da jo je dobro položiti precej na debeleo, VENDAR NE PREJ, KO SE ZEMLJA ŽE OGREJE IN RASTLINA ŽE MALO PORASTE. In to prav zaradi tega kot navajaš. _________________ Viktorh |
|
Nazaj na vrh |
|
|
juglans
Pridružen/-a: 01.07. 2013, 15:19 Prispevkov: 3400 Kraj: Ribiška vas, ob Savi
|
Objavljeno: 18 Jul 2013 18:45 Naslov sporočila: |
|
|
Pozdravček, letošnjo pomlad sem imel priložnost opazovati njivo posajeno s krompirjem. Polovico so jo (njivo) zastrli z žitno slamo, drugo polovico pa ne. Ko je krompir pričel poganjati na svetlo je bilo na polovici brez slame že lepo zelenje, cca 15 - 20cm, med tem ko se je na zastrti polovici uspel prijunačiti le tu in tam kakšen. Kasneje ga je dohitel v rasti, kakšen pa bo pridelek, morebitna razlika, bomo pa še videli.
Je pa velik problem poleg hladne pomladi tudi vlaga oziroma dež. Rastline so še majhne, nizke in tako visoka vlaga praktično v področju celega zelenja in plitkih korenin (majhna rastlinica) kar kliče po boleznih ali pa celo gnitju, še zlasti pri toplotoljubnih plodovkah.
Sam zastirko nanesem šele proti koncu maja ali kasneje, in sicer travo.
Je pa po mojih izkušnjah tudi razlika med mulčeno travo ali pa košeno z strižno kosilnico, slednja se mi zdi malce boljša saj je zmleta trava z vrtno rotacijsko kosilnico v deževnem vremenu manj zračna in tako še bolj težavna glede vlage. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
mfranc
Pridružen/-a: 05.06. 2013, 09:01 Prispevkov: 4681 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 18 Jul 2013 18:45 Naslov sporočila: |
|
|
Jah, logika je da se zemlja težje ogreje - slama je dober toplotni izolator. Vse same cevke, v cevkah je zrak, ta pa je najboljši izolator ...
Kontra temu je razkrajajoča slama, ki pa nežno greje ... .
Kako jo zagreti, bi vedeli morda naši strokovnjaki za mikrobe
LP _________________ mfranc |
|
Nazaj na vrh |
|
|
labia
Pridružen/-a: 08.06. 2013, 07:15 Prispevkov: 356 Kraj: NM 243 m n.m.
|
Objavljeno: 18 Jul 2013 18:50 Naslov sporočila: |
|
|
No, prav. Jaz sem šele danes dokončno zastrl pod paradižniki s slamo. Ker sem imel kar zadosti robe sem jo dal povsod: v plastenjaku in tudi izven - na vrt med kumarice paprike, čebulo. Zdaj pa bo kar bo.
Videti pa je tako:
in tako:
Tisto rjavo na listih je mleti cimet v prahu. Zaenkrat se mi zdi, da je ustavil napade gosenic, ker sveže nagriženih plodov nimam. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
juglans
Pridružen/-a: 01.07. 2013, 15:19 Prispevkov: 3400 Kraj: Ribiška vas, ob Savi
|
Objavljeno: 18 Jul 2013 19:09 Naslov sporočila: |
|
|
aha cimet, pomislil sem da je oksidiral zaradi nočne rose |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Marjeta
Pridružen/-a: 07.06. 2013, 13:09 Prispevkov: 297 Kraj: blizu Sl. Bistrice, 700 mnm
|
Objavljeno: 19 Jul 2013 17:20 Naslov sporočila: |
|
|
Meni je zastirka sicer všeč, vendar nekako ne gre skupaj s tisto drugo teorijo (no, prakso naših mam), da je treba rastline okopati, saj s tem preprečiš izhlapevanje vlage in prst prezračiš.
Letos sem z zmulčano travo (sem jo prej napol posušila, da se ni zlepila skupaj) zastrla čebulo. Pa je kar nekaj hirala ... Par dni nazaj sem jo kljub zastirki okopala, pa je vidno zrasla.
Saj pravim, nisem dovolj pametna. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|