 |
Gartlc Forum o vzgoji, negi, razpoznavanju in izmenjavi rastlin, sodelovanju z naravo ter druženju ljubiteljev vrtnarjenja
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
Furman

Pridružen/-a: 05.06. 2013, 19:08 Prispevkov: 535 Kraj: Kot pod Travno Goro, 500m nm
|
Objavljeno: 15 Maj 2014 18:42 Naslov sporočila: |
|
|
mfranc
na Škofljici ima ena gospa ob hiši zraven prehoda čez progo proti Kočevju, celo vrsto vrtnic direktno iz peska. Ne moreš verjet kako lepo ji vsako leto cvetijo. A misliš, da bi z do 5mm debelim peskom nasutim cirka 3-4cm na debelo ne rešil težave z vlago? Saj pesek je tudi lep kot zastirka pa še zemljo počasi razkisa.
lp
Furman _________________ Vsi si želimo, da bi ta svet bil lepši
ali je ta svet lepši, ker si ti v njem?
Komu bo danes dan lepši, ker je srečal tebe? |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
zuf

Pridružen/-a: 16.06. 2013, 18:31 Prispevkov: 1999 Kraj: Vitanje
|
Objavljeno: 15 Maj 2014 21:12 Naslov sporočila: |
|
|
Še malo sodišča v prid listavke.
Opazil sem, da se v razmočnih tednih dobro obnese, saj črpa odvečno vlago iz tal, na površju se pa suši in tako lahko črpa vedno več in več.
Če je suho, vetrovno in sončno, se presuši samo zgornjih par cm, ostalo ostane vlažno. |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
mfranc

Pridružen/-a: 05.06. 2013, 09:01 Prispevkov: 4681 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 15 Maj 2014 22:09 Naslov sporočila: |
|
|
Furman, zanimivo razmišljanje. Pesek je nekako podvrednoten pri nas. No ja, Slovenija je zelo raznolika, eni ga imajo celo preveč (vsaj tako mislijo), drugi se nanj ne spomnijo, ko preklinjajo svojo težko, glinasto zemljo.
Na peščeni zemlji je zelo učinkovito (bio)vrtnarjenje z velikimi količinami komposta, raznih zastirk; tudi iz svežega materiala! Pesek je pravi požiralec organske snovi, da pa peščeno humusna zemlja ekstra pridelke.
Sam sem desetletja delal na dodajanju ogromnih količin gnoja, komposta na mojem malem ranču , občasno sem tudi peskal. Recimo največ trato. Ko sem jo nekaj let nazaj razkopal za nekaj novitet (recimo figa, pa mali skalnjak itd.) sem opazil, kako se pesek lepo razporedi v ilovnati zemlji. Sam sem ga občasno dodajal recimo po 1 - 2 cm, dobil pa sem lepo peščeno-humusno-glineno zemljo zemljo do globine več kot 10 cm. Pesek lepo ponikne v glino in sčasoma napravi lepo mešanico obeh materialov.
V trato ga dodajam še občasno (ravno jeseni sem ga po daljšem času), ostale grede, tudi okrasne, pa ga dobijo po novem vsako leto ...
Mimogrede, ko sem teden nazaj v Termitu, Moravče, nabavil pesek 1,0 do 3,0 mm za borovnice, sem vzel tudi granulacijo 0,5 do 1,5 mm. Za dodajanje tudi v trato, pa moje mikse substratov, itd.
Ena bolj kot ne "neprijetna" izkušnja iz čisto mladih dni. Ko so mimo naše hiše industrijsko, makadamsko cesto in veliko ranžirno dvorišče dvakrat na leto "polepšali" z debelo, do 10 cm, plastjo peska! Skoraj mesec dni se ni dalo peljati s kolesom . Potem nekaj mesecev čisto OK. Potem pa blato do naslednje injekcije .
Tako da pesek po mojih izkušnjah na glinenih (ali humusnih) terenih ponikne in ga je potrebno vedno obnavljati, dobi pa se z leti lepa zračna, propustna zemlja.
In ti verjamem, da tisti gospe vrtnice lepo uspevajo, samo verjetno mora plast obnavljati?
Se vrnem na predhišni rožni vrtiček , ki je tudi sicer na severni strani hiše in precej zasenčen. Ravno tu sem desetletja iskal recimo prezimno sivko, pa vrtnice, odporne na bolezni. In je bil en zelo velik "uržah" za težave vedno vlažna, s humusom bogata zemlja.
Ta gartlc bo dobil turbo peskanje .
LP _________________ mfranc |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
Plamenka

Pridružen/-a: 31.05. 2013, 09:45 Prispevkov: 11054 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 15 Maj 2014 22:19 Naslov sporočila: |
|
|
Pri nas imamo od jeseni dalje na skoraj vseh okrasnih gredicah zastrto s prepustno folijo proti plevelu, čez njo pa natresene kamne - prodnike. Videti je, da je tam zdaj manj polžev, rastline pa se dobro počutijo. Tudi vrtnicam zaenkrat ustreza. |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
mfranc

Pridružen/-a: 05.06. 2013, 09:01 Prispevkov: 4681 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 15 Maj 2014 23:13 Naslov sporočila: |
|
|
Plamenka , ta protiplevelna folija je res čudodelna .
Pred leti je bila leto, dve, pod lonicerami in takrat nisem imel dela s plevelom. Lani jeseni, ko sem presajal lonicere, sem obenem naredil tudi nekaj tisoč "potaknjencev" slaka in mi je sedaj začel lesti ven na vseh koncih in krajih. Pa še en plevel mi žre živčke, ga moram v kratkem predstaviti v rubriki kdo je to ...
V planu je folija, čez pa sekanci.
Sem pa ozko, mejno gredico, s sadjem v špalirju (cca 0,8 m x 12 m) lani spomladi pokril s to prepustno folijo, in čez vrgel okrasno lubje. Takrat sem v osnovi zelo resno razmišljal o prekritju z okrasnimi prodniki. Ki bi imeli veliko prednosti pred lubjem; tega mi zelo radi razkopljejo rumenokljuni črnuhi .
Pri prodnikih sem sem bal počasnega, ali hitrega onesnaženja z gnijočim odpadlim listjem, pa še kaj bi se našlo. Kako pa je s tem v praksi?
LP _________________ mfranc |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
Oldi
Pridružen/-a: 09.02. 2014, 11:16 Prispevkov: 858 Kraj: Cerklje na gorenjskem
|
Objavljeno: 16 Maj 2014 01:00 Naslov sporočila: |
|
|
Oblanci niso rešitev, jih veter raznosi. |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
Plamenka

Pridružen/-a: 31.05. 2013, 09:45 Prispevkov: 11054 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 16 Maj 2014 06:36 Naslov sporočila: |
|
|
mfranc je napisal/a: |
Pri prodnikih sem sem bal počasnega, ali hitrega onesnaženja z gnijočim odpadlim listjem, pa še kaj bi se našlo. Kako pa je s tem v praksi?
LP |
Sama sem s prodniki zadovoljna. Na enem mestu jih imamo že okoli 7 let, pa so še vedno lepi. Res da so tam na soncu in ni veliko rastlinja okoli, a listi od bambusa, zelišč, ki padejo dol, strohnijo, pa dež jih spere in jih ni videti...Tu, kjer imamo prodnike od jeseni, smo listje, ko ga je bilo veliko, odstranjevali s sesalnikom listja. Kako se bo zastirka s prodom obnesla dolgoročno tudi na bolj senčnih predelih, bom pa še videla. |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
kmetič
Pridružen/-a: 02.03. 2014, 19:53 Prispevkov: 18 Kraj: Dolenjska
|
Objavljeno: 16 Maj 2014 15:44 Naslov sporočila: Zastirka |
|
|
Zdravo super odlične ideje sem prebral na forumu hvala za deljene nasvete.
Vendar pa sem se sam lotil stvari malce po svoje (experimentiram)
namreč v zaorano njivico sem zgodaj spomladi vmešal s frezo manjšo količino macesnovih oblancev na to zrahljano zemljo sem nasipal sloj slame v poseden stanju cca 5cm na to sem navozil 5 cm konjskega humusa ki se mi zdi da še ni ravno dovolj predelan in na koncu cca 5 do 10 bukovih sekancev vendar pa se mi je pojavil problem ker se mi listje pri solati in rdeči pesi barva v rdeče, pri sajenju sem pazil da niso korenine direktno v stiku z humusom namreš sadil sev v jamice od koder sem odstranil ves materjal do prvotne zemlje. Zuf prebral sem veliko tvojih prispevkov in ne najdem nobene razlage za nastalo situacijo
Malce problemov sem imel z nalaganjem slik upam da mi je uspelo
Hvala in lp |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
kmetič
Pridružen/-a: 02.03. 2014, 19:53 Prispevkov: 18 Kraj: Dolenjska
|
Objavljeno: 16 Maj 2014 20:01 Naslov sporočila: |
|
|
evo končno slike
[/img][url] [/url ][url] [/url] |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
lpmami
Pridružen/-a: 17.07. 2013, 22:16 Prispevkov: 8333 Kraj: Povlje (nad Trstenikom) 620 mnm
|
Objavljeno: 16 Maj 2014 20:13 Naslov sporočila: |
|
|
Jaz se za zastirko še nisem čisto odločila. Zaenkrat po gredah namečem večje plevele, ampak v enem dnevu na soncu ali pa vetru so suhi in skrčeni.
Najbolj se nagibam k uporabi slame, ki mi je tudi dosegljiva. Ampak bom počakala, da se zemlja dobro ogreje. Da ne bo tako kot lani, ko je hčerka (na istem vrtu) zastrla svoje grede, potem pa tisti majski in junijski hlad in moča in si paradižniki do jeseni niso opomogli (so me spominjali na zaparjenega prašička), drugo pa tudi ni prav veselo raslo, razen slaka, seveda. _________________ Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
zuf

Pridružen/-a: 16.06. 2013, 18:31 Prispevkov: 1999 Kraj: Vitanje
|
Objavljeno: 17 Maj 2014 11:17 Naslov sporočila: |
|
|
kmetič, rastline se mi zdijo lepe, pri solati imaš mogoče takšno pisano sorto?
Prva stvar, ki mi je padla v oči je dejstvo, da si oblance sfrezal v zemljo.
V večini primerov ni nobene potrebe, da v zemljo karkoli vmešavamo.
Zemlja največ pridobi, če jo s poljubno snovjo pokrivamo/zastiramo.
Dobro je vedeti, da material, ki ni podoben humusu oziroma še rabi nekaj časa za razgradnjo, točno to počne, se razkraja.
Razkraja se lahko s pomočjo drugih materialov v mešanici, s pomočjo zraka ali pa s pomočjo zemlje.
Za razgradnjo sedaj porabljajo hranila in vodo, stvari, ki so sicer rezervirane za rastline.
Razgradnja grobih materialov v zemlji rastlinam ni preveč všeč zaradi raznih procesov in snovi, ki se dogajajo in sproščajo.
Tudi humus preko slame ni optimalna varjanta, saj slama sedaj porablja hranila zemlje, ki je spodaj in od humusa zgoraj.
Dodajanja po plasteh bi se lotil drugače.
Najprej bi dal humus na površino tal, potem pa mešanico slame, sekancev in oblancev.
Če je nerazkrojen material položen na površino zemlje ne bo porabljal veliko, le nekaj malega, kjer je v stiku z zemljo in se bo razgradil povečini s pomočjo zraka in vode.
V zraku je ogromno dušika, tega ne pozabit.
Nazadnje urejal/a zuf 17 Maj 2014 11:29; skupaj popravljeno 2 krat |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
zuf

Pridružen/-a: 16.06. 2013, 18:31 Prispevkov: 1999 Kraj: Vitanje
|
Objavljeno: 17 Maj 2014 11:26 Naslov sporočila: |
|
|
mfranc je napisal/a: | ....sem opazil, kako se pesek lepo razporedi v ilovnati zemlji. Sam sem ga občasno dodajal recimo po 1 - 2 cm, dobil pa sem lepo peščeno-humusno-glineno zemljo zemljo do globine več kot 10 cm. Pesek lepo ponikne v glino in sčasoma napravi lepo mešanico obeh materialov. Tako da pesek po mojih izkušnjah na glinenih (ali humusnih) terenih ponikne in ga je potrebno vedno obnavljati, dobi pa se z leti lepa zračna, propustna zemlja. |
Če prav razumem, si pesek samo potresel na površino, ali si ga vkopaval? |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
metuljc

Pridružen/-a: 01.06. 2013, 13:30 Prispevkov: 9547 Kraj: Rimske Toplice, okoli 240 mnm
|
Objavljeno: 17 Maj 2014 11:49 Naslov sporočila: |
|
|
zuf je napisal/a: | V zraku je ogromno dušika, tega ne pozabit. |
To je sicer res, a le redki organizmi, vsi so bakterije, ga lahko izkoriščajo. Recimo tisti, ki živijo na koreninah metuljnic, nekatere cianobakterije, ki so prostoživeče. Ostalim ni dostopen. |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
zuf

Pridružen/-a: 16.06. 2013, 18:31 Prispevkov: 1999 Kraj: Vitanje
|
Objavljeno: 17 Maj 2014 12:48 Naslov sporočila: |
|
|
Vedno poskrbiš za detajlje metuljc, hvala!
Ja, s pomočjo bakterij (v tuji literaturi navajajo "azotobacter" bakterije) postane zračni dušik na voljo za razkrajanje biomase, ki je na površini tal. |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
mfranc

Pridružen/-a: 05.06. 2013, 09:01 Prispevkov: 4681 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 17 Maj 2014 13:21 Naslov sporočila: |
|
|
zuf je napisal/a: | Če prav razumem, si pesek samo potresel na površino, ali si ga vkopaval? |
Zelo redko je naneslo, da bi pesek podkopal; izjemoma recimo na gredah, ko sem ga prvo potrosil, potem pa gredo preštihal.
Na trati ga vedno samo potrosim po površini in se potem sam lepo enakomerno pomeša z zemljo.
Lani, tekom sezone sem travno površino in travo precej uničil iz raznih vzrokov. Iz izkušenj sem si upal tudi kakšno večjo kotanjo, 2-3 cm, izravnati samo s peskom - in se trenutno redko kje še vidi pesek .
LP _________________ mfranc |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
|
 |
Gartlc Seznam forumov
-> Vrtnarimo z naravo Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3, 4, 5, 6 ... 29, 30, 31 Naslednja
|
Časovni pas GMT + 2 uri, srednjeevropski - poletni čas
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3, 4, 5, 6 ... 29, 30, 31 Naslednja
|
Stran 5 od 31 |
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|